Inšpektor Sartaj Singh dobi nepričakovani telefonski klic. Na drugi strani je zloglasni gangster Gaitonde, ki se skriva v bunkerju sredi Mumbaja. Preden ga lahko Sartaj aretira, mu Gaitonde sporoči, da se bo v petindvajsetih dneh v mestu zgodilo nekaj uničujočega, potem pa si pošlje kroglo v glavo.

To je začetek indijske zgodbe za Netflix, ki skozi dve sezoni in šestnajst epizod raziskuje svet kriminala, religije, nasilja, korupcije, pokončnosti, pasivnosti, razočaranosti in iluzij o boljšem svetu.

Medtem ko Sartaj počasi razkriva veliko zaroto, spremljamo življenje Ganesha Gaitonda in njegove vzpone in padce v vlogi kriminalnega šefa. Nad vsem tem se vije večja zgodba razvoja Indije, od korupcije v policijskih vrstah do afere Bofors, v katero je bil v devetdesetih letih vpleten takratni predsednik vlade Rajiv Gandhi in v kateri si je švedski proizvajalec orožja rekordni posel z Indijo pridobil s podkupninami.

Priča smo verskim nemirom v Mumbaju ob koncu leta 1992, spopadu med muslimani in hindujci, v katerih je umrlo 700 ljudi in prav verska komponenta serije je zelo zanimiva. V tretji epizodi prve sezone Khana Guruji, razlaga zgodbo o demonskih bratih Atapiju in Vatapiju. Brata sta vabila utrujene popotnike z obljubami o miru in hrani. Potem se je Atapi spremenil v kozla, ki ga je Vatapi popotniku dal za kosilo in ko ga je ta pojedel, se je nasitil. A zatem je Vatapi poklical Atapija, naj pride ven in ta je raztrgal želodec popotniku, nakar sta se demonska brata hranila s truplom svoje žrtve. Nauk zgodbe je nevarnost religije, ki ljudem obljublja mir in varnost, potem pa jih zlorabi in ubije. Prav ta zloraba in kaj prinaša svetu je ena osrednjih tem serije.

Ironija usode, da je prav pripovedovalec te zgodbe, Guruji, prav tako eden izmed demonov, ki z vabljivim objemom manipulirajo svoje privržence in ena izmed njegovih žrtev je tudi Gaitonde, kar se obelodani v drugi sezoni.

Nawazuddin Siddiqui je v vlogi kriminalnega šefa Gaitondeja preprosto odličen. Brezobziren, preklinjajoč, živeč v utvari lastne veličine. Ko mu posel steče, se poda v politiko, kasneje da o svojem življenju posneti film, ki je popoln flop. A v jedru je še vedno otrok, ki v sebi nosi krivdo, saj je ubil mater in potem pobegnil, tako da so za umor obtožili njegovega očeta. Skozi serijo govori o treh svojih
očetih, pri čemer je prvi njegov biološki, zadnji pa verski voditelj Guriji, ki ga izbere za izpolnitev njegove nore misije, spraviti svet v vsesplošno vojno in potem iz pepela apokalipse ustvariti novo, boljšo dobo. Gaitonde pada, se dviguje in zopet pada in je pogosto le lutka v igri močnejših, česar se niti ne zaveda.

Gaitonde je glavni zlikovec

Na drugi strani je inšpektor Sartaj Sing, ki ga igra Saif Ali Khan, mnogo bolj pasivna osebnost, ki se trudi v svetu korupcije obdržati pokončno držo, a se pri tem opoteka sem in tja in z nemalo sreče razkriva obrise prihajajoče katastrofe. Priznati moram, da mi je vse skupaj pogosto šlo na živce in sem čakal, kdaj bo z odločnostjo udaril po mizi. Pač, Sartaj je lik, za katerega navijaš in upaš, da bo na koncu uspešen. A na nek način je vendarle dobro odigran, saj predstavlja slehernika, ki na koncu lahko naredi le to, kar je v njegovi moči, pri čemer ne more biti prepričan, da bo to dovolj. Zaključek druge sezone, ko se Sartaj v zadnjem hipu trudi, da bi ustavil odštevanje ure na jedrski bombi, je dober primer tega. Če mu je na koncu uspelo, ne vemo. No, tudi v tem trenutku je veliko simbolike. Za ustavitev bombe je potrebno narisati ustrezen vzorec, kakor pri odklepanju telefona, ki pa ga je poznal le ubiti terorist. Sartaj se kot v trenutku razsvetljenja oklene knjige, ki jo je napisal Guruji in v kateri so ob odtisih dlani pomembnih članov njegovega kulta, narisani vzorci. Je eden izmed njih pravilen in lahko ustavi bombo? Toda, zakaj bi bil? Pogosto živimo v iluziji, rojeni iz upanja, da nekatere podobnosti dokazujejo višjo realnost. Sartaj se v zadnjem trenutku oklene knjige, ki bi naj preživele apokalipse popeljala v nov svet, čeprav ni nobene povezave med hindujskim gurujem in islamskim teroristom, ki je bil le sredstvo v rokah prvega.

Sartaj v svetu polnem korupcije skuša ohraniti pokončno držo

Z nedefiniranim koncem je serija odlična in iskreno upam, da tretje sezone ne bo, saj bi ta samo pokvarila dober vtis.

Osvežujoč je pogled v drugačen svet, kot smo ga navajeni. In navajeni smo ameriške produkcije, njihovih mest, njihovih zgodb, njihovih težav. Ob gledanju Sacred games sem moral marsikdaj pogledati na splet, da sem si razjasnil skrivnosti tega sveta in to je dobro. Hkrati spremljanje usod likov v seriji razbija gledanje na skupnosti kot na homogene in tuje, pri čemer se izgubljata vsa različnost in barvitost. Mumbaj je prava podoba veličastne raznolikosti in po ogledu serije, nimamo pred očmi samo stereotipnega Indijca, če kaj takšnega sploh obstaja, ampak hindujce, muslimane, kriminalce, policiste, poštene in pokvarjene, brezobzirne in poštene in tako dalje…

Na kratko, priporočam ogled.