Šlo je na tesno. 44 poslancev je bilo za, 43 proti.

To so potem čari manjšinske vlade. Nikoli ne veš, ali boš imel dovolj podpore. Povrhu niti koalicija sama ni najbolj enotna in se dobro vidijo razpoke. Preveč je nasprotujočih si interesov v tej igri.

Za Alenko Bratušek je zelo pomembno, da si je za svojo stranko pridobila bolj zveneče ime. Ne pozabimo, da je na evropskih volitvah Angelika Mlinar dosegla soliden rezultat, ki ga stranka s kakšnim drugim kandidatom ne bi. SAB tudi merjenja javnega mnenja kažejo slabo podporo. Če se nič ne bo spremenilo, jo bodo naslednje volitve odnesle iz Državnega zbora. Ne glede na to, kako dobro bo delala predsednica stranke Alenka Bratušek in kakšni bodo njeni rezultati na mestu ministrice za infrastrukturo in če bo uspela z všečnimi predlogi odščipniti nekaj podpore med upokojenci Karlu Erjavcu in DeSUS.

Spopad med SAB in DeSUS za upokojence nam pomaga razumeti del trenj v koaliciji. Na koncu so vsi v Erjavčevi stranki, razen Roberta Polnarja podprli Angeliko Mlinar in s tem pomagali preprečiti krizo, toda to bržkone ne bo konec zgodbe. Spopadi se bodo nadaljevali, še posebej, ker je vedno bolj jasno, da jih predsednik vlade ne zna skriti pod preprogo. Preprosto ne ubogajo ga.

Za uspešno glasovanje ja zaslužna tudi SNC.  Zmaga Jelinčila ni bilo, eden izmed poslancev SNS pa se je vzdržal. Zaradi tega je njihova poslanka Lidija Ivanuša prestopila v SDS. Če je v ozadju kakšna trgovina, ne vemo. Mogoče. Predsednik vlade jo je zanikal. Čisto mogoče je, da Zmagu ne diši ne kriza, ne nove volitve, ker ne vidi, da bi s tem lahko karkoli pridobil.

To je resnica. Predčasne volitve ne bi veliko spremenile. LMŠ bi pobrala podporo SMC in SAB, DeSUS bi verjetno preživel, Levica bi ostala pri enakem, SD tudi, SDS ne bi bila zmožna sestaviti koalicije. Le čas bi zapravljali z volitvami.

Izkazalo se je še enkrat, da smo talci primitivnega in agresivnega politikantstva. Nič ni narobe, če Slovenka iz Avstrije postane ministrica. Pridobila si je državljanstvo. Nič tudi ni bilo narobe, da je bil pred leti minister za finance in še prej predsednik vlade Andrej Bajuk, Slovenec iz Argentine. Ceniti bi morali svoje ljudi po svetu, ne pa jih zaničevati.

Ampak to seveda ni razlog nasprotovanja. Angelika Mlinar je lahko še kako izobražena in ima ustrezne izkušnje, a kar šteje  je le to, da se nasprotuje tistim, ki niso naši. Da se ruši koalicijo. Da se ruši SAB. Ne, da bi ministrica postala oseba, ki bi lahko naredila kaj dobrega. Da je večino življena preživela v drugi državi, ni problem. To je le zavajanje. Če bi bilo namreč drugače, da bi recimo Janševa vlada pripeljala isto osebo, bi jo tisti, ki ji zdaj nasprotujejo, goreče podpirali, tisti, ki jo pa podpirajo, zaničevali.

To je problem.

Nič ni narobe, da se kandidatu za ministra nasprotuje iz ideoloških vzrokov. Levica ima seveda prav. Gre za ekonomsko liberalno političarko. SNS ima tudi prav. Angelika Mlinar ne misli enako, kot oni o migracijah.  Narobe je to, da se jo zavrača, ker je imela večino življenja avstrijsko državljanstvo in ker zastopa SAB.  Narobe je, da slovenska parlamentarna demokracija živi na brezglavem nasprotovanju, kjer je pomembno le to, da povzdiguješ svoje in zaničuješ vse druge. Zato ne more biti sodelovanja, le nenehno tekmovanje.