Demokrati so v torek  zvečer imeli zadnjo priložnost za skupinsko soočenje, preden se tekma 3. februarja resno začne v Iowi.  Svojo priložnost je dobilo le 6 kandidatov, ki so imeli po anketah največ podpore, a v igri  jih je še vedno več, med njimi Tulsi Gabbard in Andrew Yang ter tudi Michael Bloomberg, ki se je v boj pognal zadnji, a z največ denarja.

Kandidati na tej točki ne morejo več povedati kaj posebej novega in soočenja so si podobna. Ponavljajo se vprašanja, ki smo jih lahko poslušali ves čas: zdravstvo, imigracija, gospodarstvo, nekaj malega o zunanji politiki, rasna pravičnost… Nastala sta dva tabora, ki sta odslikava razkola znotraj demokratske stranke in ki se še najbolje vidita v različnem pristopu do reforme zdravstvenega zavarovanja. Na eni strani bolj sredinsko, liberalno usmerjen del, katerega prvi mož je še vedno Joe Biden, ki ima toliko podpore, da ne pušča veliko možnosti Buttigiegu in Amy Klobuchar, na drugi strani progresivni del, ki ga predstavljata Elizabeth Warren in Bernie Sanders.

Ankete na državni ravni kažejo vodstvo Joea Bidena,  sledita mu Bernie Sanders in Elizabeth Warren, toda malo drugačna je slika v prvih dveh državah, v katerih se bo odločalo, v Iowi in v New Hampshiru. Tam sta si Biden in Sanders zelo blizu. Tisti, ki zmaga ti dve državi,  ponavadi potem dobi celotno tekmo.

Da je senatorka iz Massachusettsa, Elizabeth Warren le en dan pred soočenjem lansirala obtožbo, da ji je senator iz Vermonta, Bernie Sanders, leta 2018 v zasebnem pogovoru rekel, da ženska na volitvah leta 2020 ne more premagati Trumpa, ne preseneča.  Čas se izteka. Če se nič ne bo spremenilo, bo Bernie Sanders postal prvi obraz progresivnega tabora v demokratski stranki in Elizabeth Warren kljub temu, da se skuša priljubiti obema taboroma, izgubila.

Kdo ve, če je Bernie to res rekel, a iz njegove politične kariere je mogoče zaključiti, da ni seksist. Ves čas se je boril za enakopravnost žensk. Leta 2016 je kljub vsem polenom pod noge, na koncu podpiral Hillary Clinton in če bi letos demokratska kandidatka postala Elizabeth Warren, bi to storil tudi zanjo.  Seveda pa je v zasebnem pogovoru mogoče izraziti dvom, da je ameriško volilno telo sposobno  podpreti žensko, a spet, ni dokaza, da bi Sanders to res rekel.

Kakorkoli, Sanders je obtožbo zanikal.

Da če že Sanders ni, so pa vsaj njegovi  podporniki seksisti, je obtožba, ki izvira že iz časa njegovega spopada s Hillary Clinton. Tako imenovani Bernie Bros naj bi bili moški, nesposobni podpreti močno, neodvisno žensko, a to je bila za Hillary le strategija, da mobilizira ženske. Enako zdaj počne tudi Elizabeth Warren, čeprav v vsem skupaj ni nobene resnice. Gre za del  večje politične manipulacije, ki bo še lepše vidna pred samimi predsedniškimi volitvami, ko bo demokratski kandidat, katerikoli ta že bo, skušal v paketih nagovarjati posamezne skupine volivcev, bodisi da ženske, temnopolte, revne zaposlene in tako dalje. Resnica je takšna, da so znotraj vsake takšne skupine velike razlike in da je posamezne politike potrebno oenjevati glede na njihova stališča, ne pa glede na barvo kože ali spol.

Sandersa seveda podpira tudi zelo veliko žensk.

Vsa hinavščina takšnega pristopa se pokaže v odnosu medijev do Tulsi Gabbard,

Skoraj vsi kandidati v demokratski tekmi so v tem ali onem trenutku dobili podporo medijev. Pete Buttigieg je bil zadnji, ki so ga promovirali in mu napovedovali preboj. Za Bernija Sandersa veljajo druga pravila in očitno je, da je podobno kot Trump, deležen negativne obravnave. Preprosto nočejo, da bi postal predsednik, zaradi česar lahko pričakuje še veliko napadov. Kdo ve, mogoče ga bo kdo obtožil še antisemitizma, potem ko so ga že seksizma.

Napad Elizabeth Warren za zdaj ne kaže učinka. V zadnji anketi Emersona College poll, ima Bernie Sanders v New Hampshiru, kamor se bo 11. februarja po Iowi preselila demokratska karavana, pet odstotnih točk prednosti pred zasledovalcem.