Iowa je država, ki je glede na način izbire kandidatov in glede na svojo demografsko sestavo, povsem neustrezna kot začetek izbiranja kandidatov obeh velikih strank za predsednika ZDA. Kljub temu je zaradi tradicije prva na sporedu in je kot takšna mnogo bolj pomembna, kot bi to ustrezalo številu prebivalstva in številu delegatov, ki jih lahko podeli kandidatom.

Rezultati demokratskih volitev v zapletenem sistemu zborovanj bi do zdaj morali že biti jasni. Niso. V samozvani največji demokraciji sveta in svetilniku svobode ni ena izmed dveh velikih političnih strank sposobna izvesti brezhibnih volitev v eni majhni državici.  Krive so tehnične težave z aplikacijo za zbiranje izidov. Zaradi tega se že širijo teorije zarote, da demokratske elite skušajo na tak način preprečiti zmago progresivnemu kandidatu Berniju Sandersu, ki so mu ankete javnega mnenja kazale najbolje. Po drugi strani lahko republikanci s prstom kažejo nanje in se jim posmehujejo, da stranka, ki niti volitev ni sposobna izvesti, res ni primerna za vodenje države in za tako velike projekte, kot za reformo zdravstvenega zavarovanja. Imajo prav.

Veliki zmagovalec kaosa v Iowi je Donald Trump. Demokrati so se osmešili. Še huje bo, če Bernie Sanders na koncu ne bo zmagovalec. Njegovi privrženci bodo prepričani, da so mu zmago ukradli in zaradi tega se bo prepad znotraj stranke samo še poglobil. Tako zelo, da bi lahko mnogi izmed njih na predsedniških volitvah novembra preprosto ostali doma in s tem podarili zmago trenutnemu predsedniku. Olja je na ogenj prilil še Pete Buttigieg, ki je razglasil svojo zmago, ne da bi za to imeli kakršnokoli podlago v uradnih podatkih.

Kdo od enajstih kandidatov, ki so bili na izbiro, je dosegel kaj, je do trenutka, ko bodo objavljeni uradni rezultati, nehvaležno ocenjevati. Jasno je le, da so demokrati zelo slabo začeli.