Potem, ko je bilo v topniškem obstreljevanju ubitih šest, ranjenih pa sedem turških vojakov, so turške sile izvedle povračilne napade. Sirske vladne sile so v preteklih dneh napredovale iz smeri mesta Maarat Al-Nouman proti mestu Sarakib, vedno bližje prestolnici upornikov v mestu Idlib torej.  Turki so v Sirijo zaradi tega napotili dodatne sile, ki pa niso storile nič, da bi ustavile napredovanje.

No, zahodno od mesta Sarakib so začele vzpostavljati še eno opazovalno točko, ki je bila potem tarča napada, v katerem so bili ubiti vojaki.

Medtem so sirske sile obkolile in izolirale še eno turško oporišče na sirskem ozemlju,  nekoliko južneje. Teh oporišč je vedno več in so osamljene izpostave turške prisotnosti v Siriji in kot takšne veliki in ranljivi cilji za sirske napade, če bi se v Damasku odločili za kaj takšnega.

Turški predsednik Erdogan je že 31. januarja zagrozil, da bo Turčija vojaško posredovala, če se boji ne bodo končali, a za zdaj se zdi, da so to le besede in dejanj ne bo. Že sami povračilni napadi turških sil so pod vprašajem. Medtem ko Turki trdijo, da so ubili na desetine sirskih vojakov, sirske oblasti zanikajo kakršnekoli izgube. Nemoteno napredujejo in po nekaterih poročilih so prve enote že vstopile v zahodno predmestje mesta Sarakib, vedno bolj pa se približujejo tudi mestu Idlib.

Dvomimo lahko, da so sirske vladne sile namenoma napadle turške vojake in ruska razlaga, da jih Turki niso obvestili o premiku, zaradi česar je potem po pomoti prišlo do napada, se zdi verjetna. Sirci ne želijo vojne s Turčijo, dokler lahko njihova oporišča preprosto obidejo. Je pa razumljiva turška reakcija, saj je izgubo vojakov treba maščevati že zaradi notranjepolitičnih razlogov. Čisto mogoče je, da tega maščevanja sploh ni in da turški predsednik in vojska lažejo o ubitih sirskih vojakih in so bili povračilni napadi do zdaj zelo omejeni.

Kakšen bo razplet in če se bo iz vseh turških groženj kaj izcimilo, bomo videli kmalu.