Nekaj dni pred super torkom, ko bo mnogo bolj jasno, kakšna so razmerja med posameznimi kandidati v demokratski tekmi za nominacijo za predsednika ZDA, je Joe Biden v Južni Karolini dosegel veliko zmago. Potreboval jo je. Po treh slabih rezultatih je bil v nevarnosti, da bo izgubil plašč vodilnega kandidata sredinskega, zmernega dela stranke. Pete Buttigieg je imel dober rezultat v Iowi in New Hampshiru in Michael Bloomberg že trka na vrata s svojimi milijoni namenjenimi za oglase. Za nekdanjega župana New Yorka se tekma šele prav začenja, saj do zdaj sploh ni bil med kandidati. Ubral je drugačno strategijo kot ostali in vse stavil na države, ki imajo na voljo več delegatov. Tako ga tudi v Južni Karolini ni bilo.

Nekdanji podpredsednik ZDA v Obamovi administraciji je veliko stavil na rezultat v Južni Karolini, predvsem na temnopolto prebivalstvo tam. Če mu ne bi uspelo, bi to že bil zaključek njegove tekme, tako pa ima še vedno možnost, da za seboj združi podporo tistega dela stranke, ki ji najbolj ne diši progresivna politika Bernija Sandersa.

Biden je dobil 48,4%, Bernie Sanders 19,9%. Še en milijarder, Tom Steyer, je dobil 11,3% in zatem izstopil iz tekme, kar bo koristilo ali Bloombergu ali Bidenu. Tudi on je kakor Biden vse stavil na dober rezultat v Južni Karolini. Pete Buttigieg je dobil 8,2%, Elizabeth Warren 7,1% in Amy Klobuchar 3,1%.

Pete Buttigieg je kljub uspehu v prvih dveh državah na koledarju, v Iowi in New Hampshiru, že bolj kot ne na koncu svoje poti. Razumeti moramo dinamiko same tekme. Že zelo dolgo obstajata dva tabora v stranki, ki predstavljata globlji razkol o tem, kam naj se demokrati v prihodnosti usmerijo. Na eni strani so strankarske elite, ki želijo vse ohraniti po starem, na drugi pa progresivni del, ki ga najbolje predstavlja Bernie Sanders in ki ima vedno več predstavnikov v mladem valu politikov, ki nihajo nekje med povratkom v čase Franklina Roosevelta in demokratičnim socializmom. Vprašanje v tej tekmi je le, kdo bo drugi udeleženec spopada s Sandersom, za kom se bo združila večina preostanka stranke. Pete Buttigieg je imel, tudi zavoljo močne podpore medijev, v nekem trenutku dobre rezultate, a izkazalo se je, da je vendarle večini Američanov nepoznan. Biden, ki ima veliko težav, je mnogo bolje prepoznan zaradi Baracka Obame, kar mu zelo koristi pri temnopoltih in to skuša tudi izkoristiti. Po Južni Karolini bo naredil vse, da izkoristi medijsko pozornost in izboljša svoje možnosti v torek, ko se bo odločalo v več državah hkrati, med njimi v z delegati bogatima Kalifornijo in Teksasom.

Tukaj vidimo, kakšen je bil pravi razlog polomije v Iowi, kjer nekaj dni ni bilo čisot jasno, kdo je zmagal. Če bi Bernie Sanders takoj bil razglašen za zmagovalca, bi mu to koristilo, nekaj, kar v strankarskih elitah in njemu dokaj nenaklonjenih medijih, niso hoteli videti. Na koncu je Sanders kljub več dobljenim glasovom, dobil manj delegatov, tako da je zmaga bila prišteta Buttigiegu. Po Južni Karolini bo drugače, ko bodo taisti mediji Bidenu kar naenkrat začeli pripisovati več možnosti, kot jih ima, v želji, da čim bolj koristijo njegovi kampanji.

Ankete kažejo, da je Sanders še vedno favorit in bo zmagal v Teksasu in Kaliforniji. Kaže celo, da bo zmagal v večini držav, tudi v Massachusettsu, kjer je doma njegova glavna rivalka v progresivnem taboru, Elizabeth Warren. Šele po torku bomo tudi lahko bolje videli, kakšno je stanje v tekmi. Po prvih štirih državah je to še težko. Število do zdaj podeljenih delegatov do zdaj je minimalno. V igri je namreč 3939 delegatov, če pa ne bo jasnega zmagovalca, bodo na koncu lahko odločali super delegati, strankarski veljaki, ki lahko odločijo po svoji volji. Vodi Sanders, ki jih ima 60, za njim je Biden s 54. Sicer pa, če je kaj resnice v tem, da tisti kandidat, ki zmaga v prvih dveh državah, tudi postane kandidat stranke, potem Sandersu dobro kaže.