Ne verjamem, da Aleksander Čeferin načrtuje skorajšnji skok v slovensko politiko. Prav tako ne verjamem, da nam koristi nenehno menjavanje novih obrazov, rešiteljev na čelu instant strank, ki po letu ali dveh izgubijo vso podporo. Priznam pa, da je zabavno opazovati odzive. Panika, strah, sovraštvo, napadi vseh tistih, ki mislijo, da je treba preventivno napadati potencialne konkurente.
Niti v kriznih časih ni nič drugače. Nenehna predvolilna kampanja je v teku in politiki in njihovi privrženci kot edine pravilne razglašajo svoje rešitve in v nič dajejo vse, kar so naredili njihovi nasprotniki in se s tem pripravljajo na volitve.
Včeraj zvečer je imel predsednik vlade Janez Janša nastop, v katerem je prebivalcem Slovenije želel nakazati, v katero smer bodo šli ukrepi v prihodnjem času. Večino je pravgotovo zanimalo, če bo po praznikih prišlo do umilitve ukrepov. Res je bil nastop predsednika vlade v samem začetku korekten, dober in najbolje bi storil, če bi s tem končal. Toda ne, v preteklih dneh se je začel napad na predsednika Uefe, ker si je drznil v pogovoru za EkipoSN izjaviti, da je ‘od vsakega voditelja države, vsakega ministra, od vsakega govorca bi pričakoval, da bo nastopal drugače. Moral bi povedati, da je situacija resna, hkrati pa dati ljudem optimizem, upanje. Ne moremo ljudem vsak dan govoriti ‘veselite se še danes, jutri bo hujše.”
Blaga kritika, ki so jo zagovorniki predsednika vlade in največje koalicijske stranke SDS, sprejeli na nož. Nič čudnega, če se tudi Janša v svojem nastopu ni mogel izogniti obtožbam, ne le na račun Šarčeve vlade, ampak je med vrsticami nakazoval, da bi lahko za eksplozijo koronavirusa v Italiji bil odgovoren nogomet in s tem seveda šef Uefe, Aleksander Čeferin.
Resnici na ljubo se strah pred Čeferinom že kar nekaj časa širi med podporniki SDS. Kar nekajkrat so ga namreč mediji postavili v ospredje in to razumejo kot izgradnjo lika, ki bi lahko nastopil na volitvah in jim zopet zadal poraz. Gre za zdaj že utečen postopek. Kdorkoli bi lahko bil nevaren, je deležen včasih prav absurdnega blatenja. Po eni strani smešno, po drugi strani grozljivo, zdravo za demokracijo pa zagotovo ne.