Na nek način ta izbira kaže na globoko krizo ameriškega političnega sistema. Dva sedemdesetletnika, eden bombastičen in primitiven gobcač, ki na politiko gleda kot na resničnostni šov in mu več kot usoda države pomenijo borzni indeksi in gledanost njegovih tiskovnih konferenc, drugi mentalno šibek predstavnik zmernega krila demokratov, ki včasih ne ve, kje sploh je in ki pogosto ne zna več sestaviti smiselnih stavkov. Trump in Biden sta podobi tega, v kar se je prelevila največja sila sveta.

Da je Bernie Sanders vrgel brisačo v kot in priznal poraz, je bilo predvidljivo. Možnosti za zmago po polomu super torka so bile zelo majhne. S tem se je v sredo poslovil predstavnik progresivnega krila demokratske stranke, glej no glej, še eden politik v visoki starosti. Kot da Američani ne bi imeli mlajših politikov. Saj veste, takšnih, za katere se jim ne bi bilo treba preveč bati, da bodo umrli med svojim mandatom in pri katerih bi lahko imeli zaupanje, da bodo v takšnem psihofizičnem stanju, da bodo državo lahko učinkovito vodili.

ZDA doživljajo poraz za porazom v boju proti koronavirusu. Mrtvi se kopičijo, virus se širi. Vsa beda ameriškega zdravstvenega sistema, oblikovanega za ustvarjanje dobičkov, je razgaljenja. To v (za zdaj še) najbogatejši državi sveta. Država, ki na stotine milijard namenja za obrambni sistem, mora po svetu prav po piratsko iskati maske. Seveda, koronavirus je presenetil ves svet, toda mislili bi si, da bo država, ki se ima za svetilnik svobode in vrhunec človeške civilizacije, bolj sposobna poskrbeti za svoje ljudi. Izkazalo se je, da niti približno ne. Kaže tudi, da bo podobno, kot po prejšnji veliki krizi, zopet reševala banke in velika podjetja, medtem ko bodo posamezniki dobili drobiž, s katerim si bodo težko plačali najemnino, kaj šele kaj drugega. Medtem pa število brezposelnih leti v nebo.

Trump in Biden sta Amerika. Sta podoba največje sile na svetu. Mešanica vzvišenosti in mentalne nestabilnosti, velika moža, ki se opotekata po odru, prepričana, da sta sposobna rešiti vsak problem in jezna na vse, ki bi jima drznili oporekati. Oh ne, ni samo Trump tisti, ki se spravlja na novinarje, tudi Biden je imel kar nekaj epizod, ko mu je dvignilo pritisk in je s svojimi kritiki opravil ne preveč diplomatsko. Ampak tega mu za razliko od Trumpa, mediji ki hlepijo po uničenju ameriškega predsednika, ne bodo zamerili.

ZDA so prav takšne. Niti širjenje koronavirusa, niti eksplozija brezposelnosti in krčenje gospodarstva jim niso prepreka, da vmes ne bi še vedno pritiskale na svoje sovražnike po svetu in grozile konkurentom, ki so že zdavnaj postali dovolj močni, da lahko udarijo nazaj. Kot Kitajci, ki jih v ZDA večina krivi za koronavirus in zahteva nekakšno zadoščenje. Sankcije, konec trgovanja in kdo ve še kaj vse. Kot Trump, ki jezno žuga novinarjem in kot Biden, ki se ne zna lepo pogovoriti z delavcem iz avtomobilske tovarne, ko ga ta sprašuje o pravici posedovanja orožja.

Američani imajo na voljo sila slabo izbiro. Lahko sicer podprejo kandidata kakšne tretje stranke, to so stranke, ki jih tam nihče resno ne jemlje, kot so zeleni in libertarci, ampak to samo pomeni, da glas vržejo proč. Predsednik bo eden izmed njiju dveh. Predstavljam si, da bodo izbirali manjše zlo. No, vsaj tisti, ki še imajo kaj v glavi. Veliko jih je namreč povsem zaslepljenih. Med republikanci verjamejo v vse norije o tem, da marksisti, feministke in migranti skušajo uničiti ameriški način življenja, med demokrati pa, da je Trump fašist, ki ga je Putin postavil na oblast in zaradi tega ni pomembno, kdo ga premaga, samo da ga premaga. Tudi če je to Biden, človek katerega sin je povsem slučajno za časa, ko je bil sam podpredsednik, dobil dobro plačano službo v nekem ukrajinskem podjetju. Ampak pusitmo to, kakor bodo to zgodbo skušali ignorirati tudi ameriški mediji, ta vzor poštenosti in objektivnosti.

ZDA bodo v prihodnjih štirih letih bržkone še bolj nazadovale in Kitajska bo vedno bolj prevzemala mesto globalne velesile številka ena. Problem je v ameriških elitah, političnih, medijskih, gospodarskih, v vseh tistih ljudeh, ki narekujejo v katero smer se naj država razvija. Podobni so okostenelemu sovjetskemu vodstvu v časih zatona rdečega imperija, Brežnjevu, Andropovu, Černenku. Mediji so pogosto prav takšni, kot sovjetski: nenehno ponavljajo ene in iste neumnosti in brezobzirno uničujejo vsako politično alternativo, ki bi lahko ogrozila njihove prave gospodarje.

Mogoče vsi skupaj niti ne vedo, da je nekaj hudo narobe in da so spremembe nujne. Ali pa vedo in pač živijo v svojih gradovih v oblakih in jim niti ni mar za večino, dokler sami žanjejo sadove sistema, ki toliko daje najbolj uspešnim in tako malo vsem drugim.

ZDA so velika sila in niti slabi predsedniki in neučinkovito vodenje jih kratkoročno ne bo uničilo. Čez štiri leta bodo ZDA na globalni ravni še vedno velikan. Toda, pomladitev je potrebna. Američani potrebujejo voditelja, potrebujejo vodilne elite, ki bodo znale prepoznati vse probleme, ki so se nakopičili v ameriški družbi in jih bodo začele reševati. Obsežno zdravstveno zavarovanje za vse, dostojna minimalna plača, obnova infrastrukture in vračanje proizvodnje v domovino, boj proti revščini in drogam, postavitev zdravstva in šolstva na bolj zdrave temelje in tako dalje.

Ne Biden, ne Trump, jim tega ne bosta dala.