Ste opazili, da večina poročil o revnih državah po svetu vedno prikazuje res najnižje sloje, skoraj nikoli pa ne srednjega sloja? Oni dan sem na tv gledal o tem, kako je z otroci na smetišču v Indiji, ki si tam služijo težko prigarani zaslužek. Zagotovo, ti otroci obstajajo, ampak, v Indiji obstajajo tudi otroci, ki normalno hodijo v šolo in se igrajo na dvorišču, medtem ko njihovi starši hodijo v službo.

Podobno je z našo predstavo o Afriki. Afrika že dolgo gospodarsko silovito raste. Vedno več ljudi se izvija iz revščine. Nekatere države so zelo uspešne. Toda, o tem se zelo malo govori. Govori se pretežno o tragičnih zgodbah.

Na tak način dobivamo popačeno predstavo o svetu.

Nič čudnega ni, če v Slovenijo zavije Američan ali Britanec in se potem čudi, kako lepo je tukaj in da smo tako napredni. Kaj, je mislil, da še živimo v zemljankah? Ne smemo biti presenečeni. Z nami je podobno. Veliko Slovencev verjetno misli, da v celi subsaharski Afriki ni ene stolpnice in da vsi živijo v tistih iz zemlje zgrajenih in s slamo pokritih hiškah, kot to vidiš v kakšni risanki. Pač, malokrat se popotnikom in novinarjem zdi pametno izpostavljati pozitivne stvari, če pa je prikazovanje tragedij in revščine tako zelo privlačno. Da ne govorimo o tem, kako radi podkrepijo že obstoječe stereotipe.

Tako končamo s srce parajočimi zgodbami o zapuščenih ruskih vasicah, kjer še vztrajajo babuške in se preživljajo z minimalno pokojnino in svojim vrtom, medtem ko so svoje može že zdavnaj pokopale zaradi alkoholizma. V ozadju takšnih prispevkov igra melanholična glasba. Večina Rusov seveda ne živi tako, a kaj bi to. Ker se tolikokrat ponavlja, da Kitajci jedo pse, hja, saj imajo celo festival pasjega mesa, množice verjamejo, da je to na Kitajskem splošno razširjeno. No, ni. To je stvar majhnega odstotka. A kaj bi resnica, če je laž toliko bolj prikladna.

Tega je veliko.

In ni prav.

Včasih imam občutek, da takšno izkrivljanje resnične podobe sveta ni samo posledica stereotipov, ki se ohranjajo skozi generacije, ampak zavestno poniževanje drugih držav in kultur. Če jih lahko prikažeš kot nerazvite, revne, šibke, nesposobne, jih tudi lahko imaš za manjvredne. Hkrati svoje občinstvo prepričuješ, da je drugje po svetu še mnogo slabše in naj bodo kar lepo zadovoljni s tem, kar imajo. Je pa res, da ljudje v veliki večini nimajo radi zapletenih zgodb.