DeSUS je bil vedno tarča napadov. Politična stranka, ki bi se naj v prvi vrsti borila za upokojence, je pač šla marsikomu v nos, še posebej, ker jo je vodil Karl Erjavec, človek, ki je bil pripravljen sodelovati z obema stranema velike politične ločnice na Slovenskem. Na tak način je stranka sodelovala v številnih vladah in soodločala o razvoju naše države.

No, tudi po zamenjavi vodstva se ni veliko spremenilo. Aleksandra Pivec je v samem začetku naletela na veliko odobravanje, ker je marsikdo bil vesel, da mu ne bo več treba gledati Erjavca. Toda potem je Šarec razbil lastno vlado in DeSUS se je pridružil Janševi koaliciji in tisti, ki so prej z velikim veseljem podpirali nov, prikupni obraz stranke upokojencev, ki je vedno bolj začela posegati tudi po kmetijstvu, je povsem obrnil ploščo. Aleksandra Pivec je po njihovem mnenju prestopila v tabor izdajalcev. Po drugi strani so vsi zagreti nasprotniki stranke, ki se prištevajo med podpornike desnice, kar naenkrat našli veliko toplih besed za  nove partnerje.

Ankete javnega mnenja kažejo, da je Aleksandra Pivec priljubljena. Stranki gre slabše, a bo na volitvah skoraj zagotovo zopet prodrla v Državni zbor. Tedaj, ko se bo tvorila nova vladajoča koalicija, bo DeSUS odigral svojo tradicionalno vlogo jezička na tehtnici. Ni namreč najbolj verjetno, da je mogoče vlado, kateregakoli ideološkega predznaka že, sestaviti brez njih. Bržkone bo Pivčeva še naprej ostala kmetijska ministrica, položaj, na katerem je bila do zdaj še kar uspešna.

Strategija stranke in njene predsednice se zdi precej preprosta. Nagovarjati upokojence in nagovarjati kmetijstvo.  Tu je dovolj glasov, da stranko popelje v Državni zbor, da mogoče celo poveča število poslancev, ki jih stranka že ima, s tem pa tudi njihovo politično težo. Do zdaj je Aleksandri Pivec to dobro uspevalo, čeprav ji ni uspelo povsem povezati svoje priljubljenosti s podporo sami stranki. Uspelo se ji je obraniti napadov SAB, ki skuša prav tako posegati po upokojencih in niti napadi s strani dela levice, ki ji zameri paktiranje z Janšo, je ne ganejo.

Danes je Necenzurirano.si objavil članek o naraščanju nezadovoljstva znotraj stranke DeSUS.

Nekateri lokalni odbori predsednici očitajo, da vlada sprejema odločitve v nasprotju z zahtevami, ki jih je stranka postavila ob vstopu v koalicijo Janeza Janše. Ugotavljajo, da vodstvo stranke nima stika s terenom, kar je bil eden glavnih očitkov Pivčeve nekdanjemu predsedniku Karlu Erjavcu. Nezadovoljni so z delom nove generalne sekretarke Nine Stankovič, ki ob Pivčevi in ministru za zdravje Tomažu Gantarju velja za najmočnejšo osebo v stranki. Prve razpoke naj bi se pojavljale tudi v odnosu med Pivčevo in Gantarjem.

Oba v članku omenjena ministra DeSUSa v vladi, Aleksandra Pivec in Tomaž Gantar, sta se že odzvala in navedbe zanikala.

Ne bom sodil o verodostojnosti zapisanega v članku na Necenzurirano.si. V vsaki stranki je vedno nekaj nezadovoljstva, toda resnica je takšna, da tudi, če bi bilo temu tako, vodstvo Aleksandre Pivec ta hip ni ogroženo. Po anketi mediane je predsednica DeSUS celo druga najbolj priljubljena političarka v državi, takoj za Borutom Pahorjem. V kateri stranki bi bili tako neumni, da bi jo rušili od znotraj? Težko bodo tudi vsi napadi na njen račun, češ kako da je lahko v časih krize s Covid-19 tako brezmadežno urejena in ugibanja, ali hodi k frizerju, karkoli spremenila. Prav tako je vprašanje, kakšen vpliv lahko ima plača generalne sekretarke stranke, Nine Stankovič.

Na veliko jezo vseh, ki bi DeSUS že leta radi pokopali, nič ne kaže, da je že čas za osmrtnice. Posvaril bi celo pred pretiranimi napadi na stranko, ki je nujna za sestavo levo sredinske koalicije po volitvah. Da, kritika je vedno dobrodošla in velikokrat je zlonamerna kritika sestavni del političnih bojev, toda kljub temu je treba potegniti mejo, do kod so napadi sprejemljivi, še posebej, če gre za potencialne politične sopotnike.