V petek se je  v Ljubljani   zbralo veliko kolesarjev, ki so izrazili svoje nezadovoljstvo nad delovanjem vlade. Tudi drugod po Sloveniji je prišlo do protestov, ki pa so bili manjši, a so vseeno dokaz, da gre za vseslovensko gibanje, ne pa razkol med prestolnico in preostankom Slovenije.

Kolesarjev je bilo v petek več, kot teden dni prej. Anketa javnega mnenja v Delu nam kaže, da skoraj 60% Slovencev meni, da vlada ni ustrezno izvedla nakupa zaščitne opreme.  To zagotovo vpliva na  pripravljenost udeležiti se protestov v času, ko Covid-19 ni dokončno premagan. Drugo je, da se vendarle zdi, da je kriza, vsaj za zdaj, močno omiljena in se ljudje ne bojijo več tako zelo.

Toda, ali lahko protesti privedejo do padca vlade? Težko verjetno.  Dokler ima koalicija večino, se ji ni treba bati mirnih protestov. Množice lahko dan in noč kolesarijo mimo parlamenta, a to ne bo spremenilo ničesar. Znotraj koalicije ni videti razpok. Da, SMC se počasi bliža koncu in ima tako minimalno podporo, da se z njimi niti nima več smisla veliko ubadati.  Zatorej jim naslednje volitve zagotovo niso prva misel in imajo drugačne interese. Aleksandra Pivec je kljub napadom v zelo dobrem položaju. Je zelo priljubljena in DeSUS bo po volitvah spet lahko izbiral med desnico in levico. SDS ima vedno enako podporo. Nič jih ne gane.

Protesti so lahko sredstvo za spreminjanje javnega mnenja, za mobilizacijo, vendar pa za zdaj še ni videti, da bi se to dogajalo. Neizprosna logika slovenskega političnega prostora je, da ima SDS svojo bazo in da  je leva sredina, liberalni blok, neverjetno razdrobljena. Kaj pomagajo protesti, če potem ljudje ne gredo na volitve. In prav to bi se lahko zgodilo. Predstavnike ljudstva pa se lahko izbira le na svobodnih in demokratičnih volitvah, ne s kolesarjenjem po ulicah ali z množičnimi protesti na trgih.

Marsikdo med tistimi, ki protestira in tudi med onimi, ki je nezadovoljen in nima časa, da bi kolesaril po Ljubljani ali Mariboru, ve le to, da mu ni všeč ta vlada, ne ve pa natančno, kakšna je alternativa. To potrjujejo tudi ankete javnega mnenja, ki beležijo padec LMŠ in ohranjanje stabilne podpore SD in Levice, medtem ko so druge stranke, ki bi jim lahko ustrezale, prikovane k dnu. Opozicija je v petek res skušala vpreči proteste v svojo korist, a veliko vprašanje je, če jim je to uspelo, če jim bo to uspelo v prihodnosti.

Protesti sami po sebi nimajo nobenega smisla, če ni večjega načrta, če ni usmeritve, če ni cilja in ta je lahko le, da se na volitvah doseže novo večino in uresniči zahteve. Ljudi je treba mobilizirati, a ne v proteste proti nekomu, ampak slej ko prej v shode za nekoga.  To pa je težko.

A če se to ne bo zgodilo, bodo protesti le proč vržen čas in ne bodo spremenili ničesar.