Slovenska država že tradicionalno na obrambni sistem gleda kot na nebodigatreba in posledice so dobro vidne v razvoju Slovenske vojske. Odgovornost leži na ramenih slovenske politične levice, ki si nikoli ni znala odgovoriti na vprašanje, kaj sploh z vojsko in se je tako tudi obnašala. Vedno je vse drugo imelo prednost in vsak evro za orožje ali plače vojake se jim je zdel nesmiselno zapravljen.

A obrambni sistem je nekaj nujnega in seveda presega golo vojsko, saj se je svet spremenil v takšni meri, da je mogoče varnost držav ogrožati na številne načine, od kibernetskih napadov, do zlorabe begunskih valov (nekaj, kar tako očitno prakticira turški predsednik Erdogan), gospodarskih sankcij, propagandne vojne, do organizacije domačih militantnih skupin, ki potem destabilizirajo državo. No, Covid-19 nas je naučil, da je uničujoč lahko že navaden virus in da mora imeti sodobna država na voljo sredstva, da se sooča tudi s takšnimi krizami.

Obrambni minister Matej Tonin je ob robu niza vojaških vaj imenovanih Preskok 2020 predstavil predlog, po katerem bi v naslednjih šestih letih za investicije v Slovensko vojsko namenili 780 milijonov evrov.

Pričakujemo lahko veliko kritik s strani politične levice, češ da to ni čas, da bi se denar namenjalo za obrambo in da bi morala država postaviti druge prioritete. S tem se ne strinjam. Obrambni sistem je še kako pomemben, še posebej v teh časih, ko se tako očitno spreminjajo globalna razmerja moči. Slovenija je kot država majhna in šibka, a bolj bo šibka, bolj bo vabljiva za napade drugih držav, ki bodo skušale izkoristiti našo nemoč. Izgradnja obrambnega sistema in vključevanje v zavezništva, je za manjše države v prvi vrsti v vlogi odvračanja sovražnih potez potencialnih nasprotnikov. Z deljenjem rožic se pač ne ustavi tankov.

Če se z levico ne strinjam glede njihovega pogosto negativnega odnosa do vojske in naivnega pogleda na naravo sveat, pa se s politično desnico ne strinjam glede usmeritve ne le Slovenske vojske, ampak tudi slovenske države. Verjamem v vojsko republike, vojsko državljanov, zaradi česar sem tudi naklonjen naborništvu. Verjamem v vojsko, ki se pripravlja na obrambo domačega ozemlja. Politična desnica pri nas po drugi strani vse stavi na zavezništvo z ZDA in v tem zavezništvu se Slovenska vojska bolj kot s pripravo na obrambo slovenskega ozemlja, mora uriti za sodelovanje s tujimi vojskami in celo za delovanje daleč od slovenskih meja. Je le en majhen kolešček v večjem sistemu, popolnoma neuporaben za samoobrambo.