Zmotno je v ZDA videti samo temnopolte žrtve policijskega nasilja in vse pojasnjevati z rasnim vprašanjem, a prav to se je zgodilo. Tudi zaradi napačne strategije gibanja Black lives matter (temnopolta življenja štejejo). Ameriška militarizirana policija je problem tudi za druge Američane in žrtev je več med belopoltimi, kot temnopoltimi. Seveda, prvih je več in drugi so statistično bolj ogroženi. Rasizem je prisoten, a tu je tudi razredna komponenta. Življenja revnih belcev so prav tako malo vredna.

Če spremljate dogajanje v ZDA, hitro naletite na dve pomembni temi, reformo delovanja ne le policije, ampak tudi pravosodnega sistema in na reparacije temnopoltemu prebivalstvu. Očitno je, da temnopolto prebivalstvo v ZDA, kljub letom bojev za enakopravnost, ostaja v slabem položaju in ima status drugorazrednih. Razmere so se močno popravile od časov Martina Luthra Kinga, nikoli pa se niso normalizirale, da bi to vprašanje izginilo z mize. Kar seje zgodilo, je to, da je del temnopoltega prebivalstva našel pot do vzvodov moči, medtem ko je večino skupnosti pustil za seboj. Rasno vprašanje ostaja še kako pomembno in resnica je takšna, da ga vladajoča politika izkorišča za nabiranje podpore. Demokrati, ki veliko obljubljajo, a vzdržujejo sistem in republikanci, ki strašijo in s sovraštvom polnijo belopolto prebivalstvo.

Da bi zagotovili reformo policije, bi morali aktivisti gledati čez rasno dimenzijo, saj lahko le tako zagotovijo dovolj veliko koalicijo Američanov, da se nekaj premakne. Kadarkoli se slišijo vzkliki Black lives matter, se še poglobi prepad z belopolto Ameriko, ki začne postavljati vprašanje, ali potemtakem ne štejejo druga življenja. Seveda, pogosto čisto zlonamerno, z željo, da se preusmeri pozornost. Belopolta Amerika se potem poistoveti s policijo, ki lahko nadaljuje s svojim delom in je deležna vedno več denarja in orožja, ki je v osnovi bilo namenjeno za ameriške imperialne vojne, ne za delo z lokalno skupnostjo. Pravilna usmeritev bi bila opozarjanje na policijsko brutalnost v imenu celotnih ZDA, vseh njenih prebivalcev, ne glede na barvo kože. S tem bi rasistom iz rok izbili močno orožje. Cilj bi morale biti razmere, v katerih nasilje ni več prva opcija in v katerem policija deluje tako, da minimizira trenja in čim manj ljudi pristane v zaporih. ZDA so zdaj vodilne v številu zapornikov, a kljub temu, da njihova agresivna strategija boja proti kriminalu očitno ne deluje, nočejo priznati, da niso na pravi poti.

Da, res je, da skupnost, ki je v ZDA prišla kot sužnji in je bila skozi leta deležna diskriminacije, nima enakih osnov, kot preostali Američani in zaradi tega tudi zaostaja. Zavoljo tega se pojavljajo predlogi, da bi vsak temnopolti Američan dobil odškodnino, neko vsoto, ki bi mu pomagala, da se postavi na noge. A to je spet voda na mlin rasistom. Ti bodo trdili, da se deli njihov denar, za katerega da so garali in jeza se bo spremenila v podporo politikom, ki bodo obljubljali konec takšnega programa. Potem je tu seveda še vprašanje, kaj se zgodi, ko se denar porabi. Bodo temnopolti res na boljšem? Se bodo kot skupnost lahko dvignili na višjo raven? Iskreno povedano, dvomim. Če vse drugo ostane enako, ne moremo pričakovati, da jim bo dolgoročno to uspelo. Potem bodo soočeni s težavo, da bodo rasisti preprosto rekli, glejte, dali smo jim denar, a ničesar s tem niso naredili in v tem bodo videli dokaz svoje superiornosti.

Problem je spet v tem, da se preveč gleda na rasno dimenzijo, ko bi moralo priti do reforme celotnega ameriškega sistema. Namesto reparacij bi morale ZDA zagotoviti ustrezno infrastrukturo, ki bi vsakemu Američanu, ne glede na barvo kože ali socialni položaj, omogočala napredovanje. Šolstvo, v katerem ne bi bilo pretiranih razlik med uspešnimi zasebnimi šolami za bogate in propadajočimi javnimi šolami v centrih mest. Dostopno zdravstvo. Dostopna stanovanja. Dovolj visoke minimalne plače, ki bi omogočale dostojno življenje. Američani potrebujejo drugačen, bolj pravičen in vključujoč in egalitaren sistem. Sčasoma bi tako odpadla potreba po reparacijah, saj bi imela velika večina podobne osnove in možnosti v življenju.

Sumim, da se v ZDA toliko poudarja rasne razlike, ker vladajoče elite s tem namerno delijo prebivalstvo. Demokrati, ker v imenu antirasizma mobilizirajo temnopolto prebivalstvo, a jim potem ničesar ne dajo. Republikanci, ki krepijo rasizem med belopoltim prebivalstvom in jih zopet mobilizirajo, da jih podprejo na volitvah. Če ljudje niso povezani, jih je lažje nadzorovati. V oči tako bode, da so vladajoče strukture v mestih, kjer je prišlo do najhujših protestov po uboju Georga Floyda, demokratske. Kaj so torej do zdaj storili za reformo policije? Po drugi strani republikanci, ki toliko prisegajo na svobodo, ne vidijo nobenega problema, da so se ZDA spremenile v policijsko državo. Ker so tarče prave barve kože, je nasilje države kar naenkrat sprejemljivo in marsikoga celo ne motijo več niti Trumpovi pozivi k uporabi vojske.

ZDA potrebujejo več povezovanja, manj delitev, a poglavitni igralci v tej igri imajo interes, da se to ne zgodi. Nikoli.