Bolsonarova Brazilija je naplavila nekaj izredno zanimivega. Saj ne, da tega ne bi bilo pred njim, a pozornost sveta je zaradi njegovega posebnega načina vodenja države in avtokratskih tendenc nekoliko bolj usmerjena v Brazilijo. Tam se je namreč razvilo močno gibanje belih supremacistov.

Pomislite. Brazilci. Tudi tisti, ki so bolj beli od ostalih in se imajo za večvredne od Indijancev in temnopoltih, so po standardih ZDA ali Švedske, precej temni. Američani bi jih zlahka zamenjali za ilegalne migrante iz centralne Amerike, ki skušajo priti v njihovo državo. A kljub temu ti Brazilci mahajo z ameriškimi zastavami in prisegajo na svojo večvrednost.

Mimogrede, tudi skrajno nacionalistična študentarija v Hong Kongu maha z ameriškimi zastavami in poudarja razliko s preostankom Kitajske.

Radi pozabljamo, da pred stolejem celo Irci niso veljali za belce. V ZDA, sploh pa v Združenem kraljestvu, so jih imeli za manjvredne. Odrivali so jih, diskriminirali, jim namenjali točno določene službe. V ZDA je prav zaradi tega toliko Ircev postalo policistov.  Dela so se tam delila tudi po nacionalni in rasni osnovi.

Na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja so za čistokrvne belce v ZDA veljali Angleži, Švedi, Nemci. Ne vsi Evropejci. Zagotovo ne Italijani ali Grki. Podobno je bilo desetletja kasneje tudi v Avstraliji in še kje.

Med nacionalistično usmerjenimi Slovenci, ki imajo veliko povedati čez migrante, predvsem muslimane in tiste iz nekdanjih republik skupne države Jugoslavije, pogosto opazimo, da imajo v sebi globoko zakoreninjen občutek večvrednosti. Mislijo, da so v Nemčiji ali v Združenem kraljestvu na boljšem glasu, kot recimo Srbi ali Bosanci, kaj šele Albanci. Da Slovenci pač veljajo za pridne in poštene in jih vsak ima rad. Težko si priznajo, da jih tam mečejo v isti koš z drugimi, da so le Jugosi in da marsikdo v resnici ne loči med Slovencem in Hrvatom. Recimo, da je to posledica slabe izobrazbe.

Smešno je potem, ko se Slovenec trka na prsi, kako je on boljši od Turka, navsezadnje je prave vere in meni, da mu morajo biti odprta vrata na Nizozemsko ali Dansko, potem pa v resnici ne velja nič več, kot drugi migranti. Pač ni domačin. No, k sreči se lahko vsaj zlije z okolico, nekaj kar Nigerijec ali Iranec ne more.

Celo življenje se že čudim, zakaj je v ZDA toliko sovraštva do latinske Amerike. Osebno se mi Čilenec, Argentinec, celo Mehičan, zdijo pripadniki bele rase. Malo bolj temne kože, da, ampak gre le za podaljške evropske civilizacije. Celo versko so razlike zelo majhne. Ampak potem, Španci, Italijani, Portugalci in Grki so prav tako dolgo spadali v to kategorijo.

Rasizem je v svoji osnovi pogosto smešen in dvoličen, ampak priznati si moramo, da se ljudje vedno delimo v skupine, le razlog moramo najti. Verski, nacionalni, kulturni, razredni, karkoli pač. Pri tem se premalo zavedamo, da so naše razlike pogosto zelo površne in da ljudje, ki danes spadajo v našo skupino, še pred desetletji niso. Zato tega spodobni ljudje ne bi smeli jemati resno in bi se morali bolj osredotočati na karakterne lastnosti posameznikov, ne na odtenek barve kože.