Biden iz kleti premaguje Donalda Trumpa

Zadnje javnomnenjske ankete so za ameriškega predsednika slabe. V ključnih državah, preko katerih je leta 2016 porazil Hillary Clinton, so zanihale v korist njegovega demokratskega tekmeca. Ponekod so razlike zelo velike. Še huje, celo Teksas, trdnjava republikancev, ni stoodstoten.

Mogoče mislite, da gre le za zavajanje liberalnih medijev, ki ponavljajo zgodbo iz leta 2016, ko so Hillary Clinton že pred volitvami razglasili za zmagovalko, a gre za ankete FOX News, ki je eden redkih medijev, ki predsednika Trumpa podpira.

Malo je verjetno, da bi Biden lahko zmagal v Teksasu, državi, ki s seboj prinese veliko število elektorskih glasov, a v ključnih državah, kot so Michigan, Wisconsin ali Pennsylvanija je njegova prednost nad deset odstotkov  in napoveduje veliko zmago demokratskega kandidata. In kaj demokratski predsednik počne takšnega, da mu kaže tako dobro? No, skoraj nič.

Strategija Bidenove ekipe je jasna in razumljiva. Ker ima njihov kandidat problematično stran, je bolje, če se skriva in pusti svojemu nasprotniku, da se uniči sam. Biden se je spremenil v upanje za povratek v normalnost, v dobo Baracka Obame, ko se politika še ni vodila preko zapisov na twitterju. Nič drugega ni potrebno. Zakaj bi se izpostavljal, zakaj bi v Američanih vzbujal dvom, da ni več psihofizično sposoben voditi ZDA, zakaj bi se odpiral za napade glede svoje politike, predvsem s strani progresivnega dela stranke, ki zdaj, bolj kot kadarkoli, zahteva obsežno reformo zdravstvenega zavarovanja.  Manj se izpostavlja, bolj lahko združuje. Več bi govoril, bolj bi razdvajal.

Nekaj, kar počne Trump. Razdvaja. A če mu je to dolgo časa koristilo, se zdaj dozdeva, da je izgubil nekaj ključnih odstotkov podpore. Ta je še vedno dokaj stabilna, tam pri okoli 40%, toda to ni dovolj, še posebej ne v ključnih državah. Mogoče si lahko ta zasuk pojasnimo s slabim odzivom na širjenje virusa Covid-19. Mogoče je težava v gospodarskih težavah, ki so prišle na valu zdravstvene krize. Mogoče so celo nekateri njegovi podporniki spoznali, da njihov predsednik veliko govori, a malo postori. Mogoče so se celo ustrašili podobe ZDA po umoru Georga Floyda, kar je povzročilo silovite nemire od obale do obale.

Bidenu Covid-19 koristi, saj onemogoča klasično kampanjo. Ni potrebe po številnih velikih shodih, tudi manjša srečanja z volivci niso na urniku, da se ne bi poslabšalo zdravstvene krize. Dovolj so občasni nagovori preko spleta, intervju tu in tam. Možnosti, da bi Biden rekel kaj neumnega, kar se mu je v preteklosti večkrat primerilo, je zaradi tega manj, a manj je tudi možnosti, da bi kdo izpostavil kakšno njemu neljubo temo, ki bi ga silila k bolj jasnemu izražanju njegovih stališč. Po drugi strani je Covid-19 Trumpu iz rok izbil močno orožje, njegove množične shode, na katerih je v preteklosti blestel in mobiliziral svoje podpornike.

Biden lahko pri svoji strategiji vztraja do samih volitev. Edino neposrednemu soočenju se skoraj zagotovo ne bo mogel izogniti, a pozor, dokazal je že, da je tisti dve uri še kako sposoben boja. Če ga Bernie Sanders ni mogel povoziti med demokratsko tekmo, bo tudi Donald Trump imel težave.