Policijska preiskava zoper gospodarskega ministra in šefa propadajoče koalicijske stranke SMC, Zdravka Počivalška, je bila po vsem medijskem poročanju o zapletih z nabavo zaščitne opreme, pričakovana. Če je NPU ne bi izvedel, potem bi v resnici imeli problem.

Sta morda prav zaradi tega, ker preiskave nista mogla preprečiti, odstopila notranji minister Aleš Hojs in generalni direktor policije Anton Travner? Ker nista opravila svoje poglavitne funkcije, to je imeti policijo kot institucijo pod nadzorom? Če je temu tako, potem vsekakor ne ona, ne njun šef na čelu vlade, ne razumejo pravilnega delovanja policije, ki nikakor ne sme biti podrejena eni politični stranki.

V resnici sama preiskava še ne pomeni nič. Pot skozi pravosodni sistem je dolga in preiskava kot takšna še ne pomeni, da je Zdravko Počivalšek česa kriv. To se bo izkazalo po mukotrpnem procesu, v katerem se bo imel možnost braniti. Zatorej ne prehitevajmo. Namesto, da je notranji minister napletal zgodbe o globoki državi, ki da dela po svoje, bi moral preiskavo pozdraviti in opozoriti na neodvisnost policije in zahtevati, da ta vedno in povsod deluje skladno z zakoni in potem počakati na razplet. Policijo bi moral podpreti, ne pa jo predstaviti kot talko zakulisnih sil, s čimer je mimogrede užalil mnoge policiste in si nakopal odziv obeh policijskih sindikatov.

Ni se mogoče znebiti vtisa, da SDS skuša z nastavljanjem svojih ljudi na čelo institucij države le te dobiti pod svoj nadzor in jih počasi prisiliti, da branijo  njihove interese. Če so to menili storiti s policijo, so se prekleto ušteli in mogoče sta Hojs in Travner odstopila, ker nista zmogla uresničiti zadane jima naloge. Ker se nista mogla zanesti na lojalnost policije. To je dobra lekcija stranki, da se sistema ne da obvladovati samo z nekaj ljudmi na ključnih položajih in s podporo izrazito negativnih strankarskih medijev, da ne govorimo o hordah spletnih trolov, ki skušajo dajati vtis, da je njihovih podpornikov več, kot jih v resnici je. Realnost je pač drugačna.

Da je sploh prišlo do preiskave, je moral obstajati nek utemeljen sum in že zaradi tega se morajo v SMC in tudi v koaliciji vprašati, kakšna naj bo usoda Zdravka Počivalška. Seveda, jasno je, da niti takšen utemeljen sum še ne pomeni avtomatsko krivde. To se bo šele izkazalo skozi dolgotrajen proces. Jasno pa je, da je SMC doživela še en hud udarec, a teh je bilo do zdaj že toliko, da je že vseeno. Podpore stranka nima malodane nobene več.

Kar nas privede do zanimivega spoznanja, da tudi ta preiskava ne bo imela pretirano velikega vpliva na politična razmerja moči. Mediji SDS že delajo s polno paro, da vse skupaj spremenijo v predstavo o hudobni globoki državi, ki da jim dela škodo in s tem bodo zadovoljili potrebe svoje volilne baze. Edino, kar je tukaj dobro vedeti je to, da sklicevanje na globoko državo izhaja iz ZDA in da ameriško dinamiko prenašajo na slovenska tla. To nam pojasni tudi druge usmeritve SDS, a to je že druga zgodba.

Ne, politična razmerja se ne bodo veliko spremenila vse dotlej, dokler opozicija ne bo postregla s privlačnim kandidatom ali kandidatko, ki bo lahko mobiliziral množice za zdaj še neodločenih volivcev. Je pa preiskava NPU vsekakor udarec samozavesti SDS. Jasno jim je namreč postalo, da ne le, da se soočajo s protestniki na ulicah in trgih, ne nadzorujejo niti tiste organe, ki kot ščit stojijo med njimi in prav temi protestniki.