Tako, kot se mediji lotevajo družabnih omrežij, blogov, forumov in celo posameznikov, ki imajo veliko časa, da širijo svoje mnenje, dobiš občutek, da je bilo pred pohodom interneta vse super in da so veliki in odgovorni mediji širili samo resnico. Da se je pekel začel, ko so neregulirana družabna omrežja dala možnost, da se širijo nepreverjene in lažne novice in s tem spodkopavajo strokovnjake pri velikih časopisih ali televizijskih mrežah, ki so toliko let množice izobraževali v odgovorne državljane, sposobne ločevati med lažjo in resnico.

Ampak, seveda, mnogi nismo pozabili, kako so ameriški mediji lagali o orožju za množično uničevanje, ki bi ga naj posedoval iraški diktator Sadam Husein, kar je služilo kot izgovor za napad in zasedbo Iraka. Nismo pozabili na tisoče majhnih laži, ki so se zapisale v ‘verodostojnih’ časopisih, nismo pozabili na vsa zavajanja ‘strokovnjakov’, ki so po televiziji prodajali interese tistih, ki so jih plačevali, da so gledalce prepričevali v nekaj, kar očitno ni bilo res.  Nismo niti pozabili, da v diktaturah ni bilo družabnih omrežij, a so mediji tam kljub temu kar tekmovali v širjenju propagande.

Splet je demokratiziral medijsko krajino. Naenkrat niso več potrebni milijoni, da bi zagnali resnično pomemben časopis, ambiciozen in sposoben posameznik lahko za minimalni vložek vzpostavi spletno stran in potem doseže in prepriča več ljudi, kot mogočne korporacije s stotinami zaposlenih. In da, to ni prineslo samo dobrega, saj so se začele širiti najbolj neumne zgodbe, v katere na žalost veliko ljudi verjame. A potem, veliko ljudi verjame tudi v to, da so Rusi za ameriškega predsednika ustoličili Donalda Trumpa, ali da so Kitajci Covid-19 proizvedli v laboratoriju. Ne samo zato, ker bi to prebrali na Facebooku, ampak ker so takšne neumnosti prebrali v kakšnem časopisu.

Imamo problem. Veliko ljudi ni več mogoče prepričati z racionalnimi argumenti. No, takšnih je vedno bilo nekaj, ampak zdaj se zdi, da je to doseglo prav epske razsežnosti. V takšnih razmerah vladajo pretirane, šokantne novice, ki pogosto nimajo zveze z resnico in v takšnih razmerah lahko populistični voditelji zmagujejo na volitvah. Vendar pa se moramo pri tem zavedati, da so za takšno stanje krivi tudi tradicionalni mediji, ki so preprosto prevečkrat lagali in so posledično izgubili zaupanje. Krivi so tudi rumeni časopisi, ki so leta in leta svoje bralce polnili s šokantnimi zgodbicami o estradi ali kraljevskih družinah in grozljivim kriminalom.

Na nek način bi bilo res treba regulirati celotno medijsko krajino in preprečiti poplavo sovraštva, vendar se moramo pri tem zavedati, da bodo različni igralci v tej igri skušali vodo splejati na svoj mlin. Tradicionalni mediji se bojijo konkurence. Ko lahko navaden youtuber doseže večjo gledanost, kot lepo oblečeni voditelj osrednjih poročil na televiziji z globalnim dosegom, je vrag odnesel šalo. To ni povezano samo z vplivom, ampak tudi z zaslužkom. Tradicionalni mediji izgubljajo pozornost množic in zato bijejo plat zvona in bi najraje zatrli vso konkurenco, še posebej na družabnih omrežjih, ki so v preteklih letih postala tako zelo pomembna.