Znanstvena fantastika je pogosto le preslikava trenutnih razmer ali zgodovinskih dogodkov nekam v prihodnost. Da, ogromno je novih tehnologij, čudnih svetov in vrst, ampak v samem bistvu v veliki večini raziskuje vprašanja, s katerimi smo soočeni tu in zdaj. Tudi, ko se ozira v preteklost, lahko to počne le zato, ker se ustvarjalci te preteklosti zavedajo.

Zvezdne steze so bile ustvarjene kot dokaj pozitivna vizija prihodnosti. V devetdesetih letih so kar tri serije predstavljale ta svet, Naslednja generacija, Deep Space Nine in Voyager. Vse so se dogajale stoletje po dogodivščinah kapitana Kirka in so bile prikaz tega, kar so si ljudje v devetdesetih prejšnjega stoletja znali predstavljati, kakšna bi prihodnost lahko bila. Če sta Kirk in Spock imela komunikatorje, ki so delovali kot majhni prenosni telefoni, je Picard imel na mizi tablico, podobno tablicam, ki so v naših časih pri marsikomu zamenjale računalnike, tedaj, pred borimi tridesetimi leti pa so se zdele kot neverjeten napredek. Ustvarjalci serije so lahko raziskovali tudi življenje androida in njegovo vključevanje v skupnost in veliko veselja so imeli s holodeckom, kjer je bilo mogoče s hologrami poustvariti vse mogoče. Nekaj, česar ob razvoju igričarske tehnologije za zdaj še nimamo.

V sedmi in osmi epizodi Zvezdnih Stez: Naslednja generacija na veselje vseh oboževalcev nastopa sama legenda originalne serije, Spock. Zaplet je takšen, da je Spock odšel na planet nasprotnika Federacije planetov, Romulus. Kapitan Picard dobi nalogo, da ga izsledi, saj se Federacija boji, da je prebegnil k Romulanskemu imperiju.

Najprej so v času snemanja originalne serije v vesolju Zvezdnih stez Klingoni predstavljali nasprotnika ZDA, Sovjetsko Zvezo. Predstavljeni so bili kot izredno agresivni imperialisti. Da, Zvezdne steze so bile od začetka zasnovane kot zelo vključujoče, zato je bila sama posadka zelo raznolika. Imeli so celo temnopolto častnico, Kitajca, Rusa, Spock je bil z drugega planeta. Toda, kljub temu se niso mogli povsem izogniti razmeram v tedanjem svetu. V podobni vlogi so delovali tudi Romulanci. Ti so bili za razliko od Klingonov predstavljeni manj neposredno agresivni, a bolj zahrbtni in vsekakor sovražni.

Ob koncu hladne vojne je nastopil moment ameriške prevlade. Sovjetska Zveza se je umaknila iz vzhodne Evrope, potem je razpadla, njeno gospodarstvo se je sesulo. ZDA so postale nesporna velesila številka ena. Še bolj kot prej, so se lahko vmešavale v notranje zadeve drugih držav, celo v notranje zadeve svojega konkurenta v hladni vojni, naslednice Sovjetzske Zveze, Rusijo. Celo tako zelo, da so pripomogle k vladavini Borisa Jelcina in k gospodarskim reformam, ki so državo skoraj uničile. Odsev tega vidimo v trenutku, ko kapitan Picard od Klingonov potrebuje ladjo, ki lahko postane nevidna, saj lahko le s takšno ladjo pride do centra romulanske moči, izsledi Spocka in ugotovi, kaj se v resnici dogaja. Picard je skupaj s svojim častnikom, Klingonom Worfom, v preteklosti odločilno vplival na to, kdo bo vladal Klingonom. Potem, ko se kancler Gowron noče odzvati na njegove klice, ker noče opomb o tem, da je na oblast prišel s tujo pomočjo, Picard na dokaj aroganten način da vedeti, da ima Federacija moč za vmešavanje v njihove notranje zadeve in na tak način dobi, kar hoče.

ZDA so že pred koncem hladne vojne pogosto znale na tak način vplivati na številne države, z odsotnostjo globalnega tekmeca pa jim je to postalo nekaj samoumevnega. Pri tem ni v seriji nobene samorefleksije, da to mogoče ni prav in nobenega vprašanja, kako bi se sami počutili, če bi jim kdo od zunaj na enak način vnovčeval usluge. Liberalni red Združeni držav je v začetku devetdesetih postal vladajoča ideologija v svetu in nobenega vprašanja ni bilo, da ga morajo sprejeti, mirno ali celo z vojaško intervencijo, vse države po svetu.

Ko Picard skupaj z androidom Dato prispe na Romulus, hitro odkrije Spocka in romulanskega senatorja Pardeka, s katerim se Vulkanec dogovarja o ponovni združitvi Romulancev in Vulkancev, nekaj, kar bi prineslo dolgo pričakovani mir. Spock tudi širi ideologijo svojega planeta in ima kar nekaj uspeha. Očitno je, da je v Romulanskem imperiju veliko hvaležnih ušes, ki si želijo slišati njegovo sporočilo. Toda, Spock je žrtev velike prevare, s katero želijo Romulanci zavzeti Vulkan in združitev opraviti na silo.

Romulanci so predstavljeni kot drug obraz Sovjetske Zveze, policijska država z močno tajno službo, nevaren sovražnik, ki mu ne gre zaupati. V dveh epizodah, o katerih je tu govora, je sicer predstavljen tudi drugačen obraz, bolj miroljubni prebivalci in tudi to je odraz razmišljanja o ameriških nasprotnikih. Vsi Rusi vendarle ne morejo biti slabi, si je zagotovo mislil marsikateri Američan. Če bi jih le lahko prepričali, da so spremembe nujne, da je pot naprej prevzemanje drugačne ideologije.

Tako ni bilo le v devetdesetih, tako je še dandanes, ko se Američani soočajo z vedno močnejšimi nasprotniki, s Kitajsko, ki jih bo kmalu gospodarsko zasenčila, z Rusijo, ki je vstala od mrtvih in celo z Iranom, ki ga najhujše sankcije niso uspele zlomiti. Vedno napadajo vladajoče elite in skušajo vplivati na vsaj del prebivalstva teh držav, da bi nezadovoljstvo le tega privedlo do večjih sprememb. No, v resnici je na delu še bolj zlovešča strategija. Gre za poskus destabilizacije in uničenja konkurentov. V ameriškem imperiju je mesto le za pridružene člane, ali za propadajoče imperije, ki morajo vračati usluge ‘dobrodušnemu’ hegemonu.

Na koncu Romulancem njihov prekanjen načrt spodleti in v prikazu prav stripovske hudobije uničijo tri ladje, ki prevažajo invazijsko vojsko proti Vulkanu. Ubijejo 2000 svojih lastnih ljudi, nekaj, kar z zgroženostjo opazujejo na poveljniškem mostu Enterprisa. Le še en dober primer, kako so Američani v tistem obdobju videli svet. Sebe, kot silo dobrega, z nekaj napakami, nasprotnike pa kot brezobzirne hudodelce. Seveda ni nobenega pravega razloga, da bi Romulanci uničili svoje ladje, ker bi jih njihova bojna ladja lahko brez težav branila pred Federacijo, dokler se ne bi umaknile na varno. Edini namen tega prizora je Romulance predstaviti kot izrazito hudobne. Nekaj, kar ameriška propaganda počne ves čas. Poglejte le, kaj poročajo o Ujgurih na Kitajskem. Čeprav ni pravih dokazov, trdijo, da je v koncetracijskih taboriščih čez milijon pripadnikov te skupnosti. Takšnih primerov je veliko.

Zabavna industrija ne deluje v vakumu. Vedno širi določene poglede na svet, celo ideologijo. Z znanstveno fantastiko ni nič drugače. Tega se je dobro vedno zavedati. Zgodbe, ki jih lahko spremljamo, pogosto povedo več o ustvarjalcih in kako oni vidijo svet, kot o čem drugem. To je še kako dobro vidno ob zasuku v vesolju Zvezdnih stez, ki ga je naredila nova serija Discovery in ki je mnogo bolj negativna. Nekaj, kar je razumljivo glede na vse spremembe, ki so jih doživele ZDA.