Sovražni govor na družabnih omrežjih in v nekaterih medijih je postal že stalnica. Povezan je večinoma z eno politično stranko, ki želi vladati s širjenjem strahu in sovraštva. Seveda je sovražnega govora nekaj tudi pri drugih, a neprimerno manj, četudi se pri tej neimenovani stranki domoljubov vsakokrat, ko izbrskajo kaj sovražnega proti sebi, pretvarjajo, da so sami največje žrtve.

Poslanka v Evropskem parlamentu, Irena Joveva, je že dolgo časa tarča napadov. Vsak, ki se ne strinja s stranko, vsak, ki misli malo drugače, vsak, ki je malo drugačen, je takoj, ko ga v stranki zaznajo, cilj brezobzirne kampanje.

Tako Joveva razlaga, zakaj ne bo več tiho:

“Neslovenka. Antislovenka. Nakaza. Glupača. Čistokrvna socialistična balkanska čefurka, ki uničuje našo domovino. Slovenci smo ti dali streho in kruh, ti pa pljuvaš po nas. Tujka z okvarjeno osebnostjo. Z Jesenic, muslimanske enklave. Revše umsko podhranjeno.”

Kar ste prebrali, je seveda sovražni govor, v teh primerih namenjen meni. Obstaja še veliko hujših zapisov in komentarjev, verjemite, izbrala sem (naj)bolj mile.

Medtem, ko se skrivajo za svobodo govora, bi svobodo govora svojim nasprotnikom v trenutku ukinili:

Dost mam, da pod aktualno vlado postaja normalno uporabljati sovražni govor, češ, saj to je svoboda izražanja, medtem ko se ta svoboda izražanja zanje konča v trenutku, ko nekdo reče nekaj, kar pa njim ni všeč.

Vsi poznamo ta tip ljudi. Takšne, ki vse življenje žalijo, ponižujejo, se norčujejo, a ko jim enkrat zabrusiš nazaj v njihovem slogu, malodane ponorijo in se začnejo delati za največje žrtve. Nikoli ne pozabijo tistega enkrat, ko so bili sami deležni zdravila, ki ga tako radodarno delijo drugim. V resnici takšnim ljudem ni pomoči. Od njih se je treba ograjevati. V politiki in tudi v zasebnem življenju. Ne bodo se spremenili. Njihov cilj je namreč popolna prevlada in utišanje vseh, ki mislijo drugače ali jim kako drugače niso po volji.