Levica za posvetovalni referendum o 780-milijonski nabavi orožja

Vprašanje obrambe je eno tistih, pri katerih se ne strinjam s stranko Levica in v resnici povedano z večino slovenske levice. Bil sem in še vedno sem mnenja, da vsaka resna država potrebuje dober obrambni sistem, ki je že zdavnaj prerasel okvire vojaških formacij in v teh časih obsega tudi kibernetsko varnost, sposobnost propagandne vojne, spodobne obveščevalne službe in tako dalje.

Levica predlaga posvetovalni referendum o nabavi orožja:

Vlada je Državnemu zboru v obravnavo predlagala Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, s katerim predlaga, da Slovenija v naslednjih petih letih nabavi za 780 milijonov evrov orožja za opremo dveh srednjih bataljonskih skupin Nato pakta. Gre za največjo investicijo v tem mandatu, ki pa jo vlada drži proč od oči javnosti. O razlogih in vsebini zakona javnost praktično ni seznanjena, vlada pa je hotela zakon sprejeti že pred poletjem. A o največji nabavi orožja doslej mora odločati ljudstvo. Vprašanje, ali bomo 780 milijonov namenili za oklepnike ali domove za starejše, za tanke ali stanovanja, za raketomete ali zdravstvo, bo močno vplivalo na to, kakšno zdravstvo, stanovanja in domove za starejše bomo imeli. Ko odločamo o 780 milijonih, ne odločamo le o denarju, pač pa o smeri prihodnjega razvoja te družbe.

Čeprav se ne strinjam z Levico, saj menim da mora Slovenija več nameniti za obrambo pa se ne strinjam niti s tem, za kaj bo teh skoraj 800 milijonov namenjenih. Da, helikopterje, protiletalske in protioklepne rakete potrebujemo, a vsa zasnova Slovenske vojske je takšna, da predstavlja le kolešček v večjem sistemu. To je v bistvu NATO vojska, nesposobna braniti slovensko ozemlje brez zaveznikov. Sama zase ne bi proti recimo Italiji vzdržala niti nekaj dni. Pa to ne pomeni, da zaradi svoje majhnosti država kot je naša, ne more razviti obrambnega sistema, ki lahko nasprotniku povzroči takšne izgube, da dobro premisli, če je pametno izvajati vojaške pustolovščine. Dober primer, kako je to mogoče, je libanonsko gibanje Hezbollah, ki je trn v peti mogočni izraelski vojski. Vse se da, če je volja.

A če smo realni, je večina slovenske politične elite trdno zavezana NATO paktu in med njimi je le ta razlika, da so na desnici te zaveze tudi pripravljeni preliti v konkretna dejanja, se pravi v večje nakupe vojašk eopreme, medtem ko na levici pogosto ne vedo čisto, kaj bi sploh z vojsko. Matej Tonin je pač, tako že kaže, mnogo bolj resen minister za obrambo, kot jih je do zdaj postavljala levica. Pripravljen je modernizirati vojsko in jo usposobiti, da bo sposobna delovati ob boku zaveznikov.

Menim, da je vprašanje topovi ali maslo vedno bilo lažno vprašanje. Kot pravi ruski pregovor, bo tisti, ki ni pripravljen hraniti svoje vojske, pač tujo. Ta svet je neusmiljen. Tisti, ki so šibki, se znajdejo kot žrtve večjih sil in potem te večje sile hitro poberejo ves privarčevan denar, ki ste ga mislili nameniti za bolnišnice in podobno. Le resnično naivni verjamejo, da je svet dandanes kaj posebej drugačen, kot v preteklosti, da je bolj prijazen. Le sredstva so večinoma drugačna, a bombe, verjemite mi, še vedno padajo po mestih tega sveta in neprizanesljivo ropanje se nadaljuje. Vprašajte Sirce ali Venezuelce.