ZDA so ves čas podpirale pogosto nasilne proteste v Hong Kongu, ki so toliko preglavic povzročili ne le lokalnim oblastem, ampak tudi kitajskemu političnemu vrhu v Pekingu. A če so aktivisti verjeli, da bodo za svoja dejanja nagrajeni, so doživeli šok, ko je republikanski senator Ted Cruz blokiral predlog zakona, ki bi jim podelil status beguncev. Po njegovem mnenju bi namreč takšen zakon bil le trojanski konj demokratov, da spremenijo zakone o imigraciji, hkrati pa naj bi Kitajska takšna odprta vrata zlorabila za pošiljanje svojih vohunov v ZDA.

Po domače: ko protestniki v Hong Kongu Američanom niso več potrebni, jih lahko mile volje zavržejo.

ZDA in njihovi zahodni zavezniki protestov v Hong Kongu nikoli niso podpirali iz nekega človekoljubja ali zavezanosti demokraciji in svobodi. Interes, da se čim bolj omaja mogočno kitajsko državo, je bil dobro razviden, kakor je to jasno tudi v primeru Tibeta in Sinkianga. Kitajska je pač nevaren globalni konkurent. Pri tem so sodelovali tudi mediji, ki so občasno celo ekstremno nasilne protestnike skušali prikazovati kot žrtve totalitarnega sistema in brutalne policije, čeprav se je policija v Hong Kongu obnašala mnogo bolj zadržano, kot se na primer policija v Franciji, kjer prav tako že zelo dolgo potekajo protivladni protesti. Ob tem so bile smešne simpatije politične levice do protestnega gibanja, ki je očitno za enega svojih idolov izbralo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in se je celo, nemogoče kot se to zdi, navzelo rasizma do Kitajcev, ki prihajajo živeti v mesto.

Da je kaj takšnega sploh mogoče, je potrebno ogromno mentalne gimnastike. Kitajci, ki sovražijo Kitajce, ker se imajo za večvredne in ki mahajo z ameriškimi zastavami, kot da bi zaradi tega Američani lahko spregledali njihovo barvo kože. Ampak, tehnologija vnašanja razdora v države po svetu je že dobro znana in utečena in smo jo lahko v akciji že dobro spoznali. Iskanje in poglabljanje delitev, ustvarjanje čisto novih, vse to služi destabilizaciji držav. Ukrajinec sovraži Rusa, Slovenec Srba in tako dalje. Eni se počutijo vredne več kot drugi in kličejo na pomoč veliki Washington, da jih odreši sovraga, da jim prinsese svobodo in demokracijo in prostotržno gospodarstvo in McDonalds v vsako ulico. Američani, če imajo ravno interes, takšna nasprotja izkoristijo, celotne države pahnejo v notranji spopad in potem, ko svojih zaveznikov več ne potrebuejjo, le te zavržejo.

No, resnica je takšna, da to ni nekaj, kar bi bilo samo v naravi ZDA. Tako pač delujejo imperiji. Deli in vladaj.