Dan, ko so ameriške politične elite končno na svoji koži izkusile barvno revolucijo

Poraženec, ki trdi, da so mu ukradli volitve, množice, ki oblegajo sedež oblasti, pretepi med protestniki in policijo, vse to smo že videli. Samozvanci, ki se hvalijo, da jih podpira večina in da se borijo za svobodo in človekove pravice, so zelo uporabni. Guaido ali Tihanovska, ni pomembno kako jim je ime, ker so le figure v večji igri, ker so le sredstvo s katerimi ameriška zunanja politika uničuje svoje nasprotnike po svetu. Včasih jim uspe, kakor je to bil primer v Ukrajini, spet drugič jim ne.

Na Donalda Trumpa lahko gledamo kot na prvega ameriškega predsednika, ki se je odločil, da tehnologijo prevratov pripelje nazaj domov. K sreči je tako neumen, in njegovi privrženci tudi, da ta državni udar preprosto ni mogel uspeti. Vse skupaj se je sprevrglo v veliko predstavo, v kateri so življenja izgubili štirje ljudi in zaradi česar lahko v prihodnosti pričakujemo mnogo hujše ukrepe, da se kaj takšnega ne ponovi. Ameriški kongresniki se pač neradi skrivajo pod mizami v senatu ali v predstavniškem domu, medtem ko zunaj divja drhal.

A kaj se je pravzaprav zgodilo? Donald Trump je novembra izgubil volitve. Njegovega tekmeca je podprlo nekaj milijonov več Američanov. Pri tem se je zgodilo, da so Trumpovi privrženci, ker so pač skeptični, da je Covid-19 tako velika nevarnost, kot se predstavlja, volili na voliščih, demokrati pa po pošti. Zato je najprej dobro kazalo Trumpu, a so kasneje glasovnice po pošti spremenile sliko v prid demokratov. Takoj je bil ogenj v strehi, da je to nemogoče in da gre za prevaro. Sledile so tožbe, ki so vse padle na sodiščih, elektorji se niso uklonili pritiskom, celo velik del republikanske stranke je priznal poraz. Ne Trump. On je vztrajal. On vztraja. Njegovi privrženci tudi. Tako je včeraj prišel trenutek, da se v kongresu potrdi rezultate in celo Trumpov podpredsednik Mike Pence, se je odločil narediti pravo stvar. Potrditi rezultate in končati agonijo. A Trump je v maniri najhujšega manipulanta razvnel množice svojih privržencev in jih malodane poslal nad Kongres.

In se je začelo.

Naivneži med nami so se v teh dramatičnih trenutkih začeli spraševati, kje je več policije? Mar je mogoče, da je tako slabo poskrbljeno za varnost? Spomnili smo se, s kakšno brutalnostjo je policija obravnavala BLM protestnike. Niti približno ne bi mogli vdreti v Belo hišo, kjer se je v bunkerju skrival Donald Trump. Zakaj takšna razlika? Je bilo mar mogoče, da policija drugače ravna z ljudmi na podlagi njihove barve kože?

Kakorkoli, sledile so scene, ki jih v Washingtonu (smo pa videli pohod oboroženih protestnikov v Michiganu) še nismo videli, a so v svetu dokaj pogoste. Barvna revolucija je pljusknila v obraz ameriških političnih elit in nič ni narobe, če v tem vidimo delovanje karme. Kar seješ, to žanješ. Kar počneš po svetu, se prej ali slej vrne domov. Ampak to ni nekaj, kar bi ugotovili včeraj. Ne, je razlog, zakaj je ameriška policija tako militarizirana, zakaj pod njihovimi streli pade toliko ljudi, zakaj so ameriški zapori prenatrpani. Ne more vendar biti drugače. Kakor Američani delujejo po svetu, od Iraka do Afganistana, to potem uvažajo tudi domov in nič čudnega ni, če se marsikje policijske sile obnašajo kot zasedbene sile, ne pa del skupnosti, ki bi jo morale varovati. In družabna omrežja, polna rasizma, sovraštva, laži, pretiravanja? Mediji, ki poročajo le enostransko in poglabljajo že tako globoke prepade, pa naj si bodo ti ideološki, rasni, religiozni? Hja, vse to ZDA počnejo svetu. Načrtno. Od Kitajske do Rusije, od Irana do Venezuele. Spomnite se na to, ko vam pripovedujejo o milijonih Ujgurov v koncentracijskih taboriščih.

Ne, ne more potem biti presenečenje, če se to vrne domov.

In bodimo pošteni, demokrati so prav tako hujskali množice Američanov proti Trumpu, kot Trump hujska množice Američanov proti svojim političnim nasprotnikom.

Trump je neumen. Njegovi privrženci tudi. Kar je sreča. Drugače bi res lahko izvedli državni udar in ZDA spremenili v fašistično utrdbo. Toda, ne pretvarjajmo se, da bi bilo pod Hillary Clinton, če bi zmagala leta 2016, kaj drugače. Ne slepimo se, da bo Joe Biden radikalno spremenil Ameriko. ZDA so imperij, njihove vladajoče elite imajo svoje interese, ki jih brezobzirno branijo. Le ton in pristop sta pri tem drugačna. Drugače pa, otroke so v kletke zapirali že pod Obamo, policija je maltretirala temnopolto prebivalstvo že pod demokratskim predsednikom in do najhujših izpadov pogosto prihaja ravno v mestih in državah, ki imajo demokratsko oblast. So pač enako rasisti, kot njihovi republikanski kolegi. Nikar ne pričakujte, da bo Bidnova administracija poskrbela za vse reveže, da bodo revni zaposleni deležni blagostanja in solidnega zdravstvenega zavarovanja. Bržkone to naenkrat ne bo več pomembno in bo izginilo s televizijskih zaslonov.

In Covid-19? A ni čudno, da je ta najprej kosil v New Yorku, v liberalni trdnjavi? A ni čudno, da je marsikje po Evropi mnogo hujše, kot v ZDA, čeprav imamo tako radi trde lock downe? Številke pač slikajo rahlo drugačno sliko, kot mediji. Zato nikar ne pričakujte čudežev, enkrat ko bo Biden na svojem prestolu. Ali Kamala Harris za prestolom. No, ampak mogoče jih bodo rešila cepiva.

Trumpu se čas izteka. Obstaja še majhna možnost, da sprovocira vojno z Iranom, drugače je pa pred nami doba demokratske prevlade. S senatorskima tekmama v Georgii so razmerje moči v senatu izenačili, kar pomeni, da podpredsednica lahko odloči v prid demokratov. Da, trumpisti bodo vztrajali pri svojem padlem idolu, polovica Amerike bo verjela, da so bile volitve ukradene, a to ni nič novega. Navsezadnje je do zdaj polovica ZDA verjela, da so leta 2016 Trumpa na oblaast spravili Rusi.

Pričakujemo lahko, da bodo zdaj liberalne elite po svetu navdušeno začele prisegati zvestobo novi administraciji v Washingtonu. Prav ploskale bodo ob vsaki vojaški pustolovščini, ki se je bodo tam domislili. Progresivnega krila demokratske stranke tako nikoli niso marali, kakor ne marajo socialistov v svojih državah in začeli se bodo pogromi proti tej ‘notranji’ nevarnosti. Vse bo tako lepo in harmonično v tej novi dobi ameriškega imperija, da bo kar hudo. Družabna omrežja bodo stopila na plin, da utišajo alternative, da se nikoli več ne bi ponovil Trump. Ali Sanders. Ali Corbyn. Ali….

Toda svet se je spremenil. Trendi so očitni. Vse laži na svetu ne morejo spremeniti realnosti. Včerajšnji dogodki v Washingtonu so pokazatelj te realnosti. Kitajska je vsak dan močnejša, Rusija je že imuna na zunanje pritiske, v Turčiji despot vodi vedno bolj agresivno zunanjo politiko, Iran je preživel vse hudo, prav tako Venezuela, Lukašenko pa se požvižga na zahodne grožnje. Povrhu postaja jasno, da zahod kopiči cepiva in da revnim državam ostajata samo Rusija in Kitajska, kot rešitev v sili. Ni mogoče spregledati te sebičnosti. Kakor ni mogoče spregledati, kako zelo se zdaj nad dogodki zgražajo vsi, ki so s takšnim navdušenjem podpirali enako delovanje v Caracasu, Teheranu ali v Minsku.