Kopičenje sil na vzhodu Ukrajine ne obeta nič dobrega, a mogoče se ne bo zgodilo nič dramatičnega

Že mesece ukrajinske oblasti v bližino uporniškega Donbasa premeščajo vojaštvo in tehniko. Medtem je Kijev deležen vojaške pomoči zahoda in Turčije. Po eni strani jim dostavljajo brezpilotna letala in patruljne čolne, po drugi strani jih urijo pripadniki zahodnih oboroženih sil. Še več, povsem očitno podatke o stanju na območju pod nadzorom upornikov zbirajo ameriška izvidniška letala.

Med obema stranema že več let prihaja do obstreljevanja in skorajda ni dneva, ko ne bi bil ranjen ali ubit pripadnik oboroženih sil upornikov, vojak ukrajinske vojske ali civilist. Ta zamrznjen konflikt je občasno zelo vroč. Že več let se tudi širijo opozorila, da bodo vladne sile začele z veliko ofenzivo s ciljem reintegracije Donecka in Luganska, ali da bo ruska vojska izvedla invazijo v Ukrajino in si pidobila še več ukrajinskega ozemlja. Seveda, v Kijevu in v nekaterih zahodnih prestolnicah trdijo, da so ob lokalnih upornikih na vzhodu Ukrajine prisotni tudi pripadniki ruskih oboroženih sil.

Ruski oklep na poti proti ukrajinskim mejam

Do zdaj se ni zgodilo še nič dramatičnega.

Zadnje dni spremljamo poročila o premeščanju ruskih oboroženih sil proti mejam Ukrajine. Ruske oblasti tega niti ne zanikajo. Namreč, zahodu pošiljajo jasen signal, da bodo v primeru ukrajinskega napada zaščitile rusko govoreče prebivalstvo in posredovale. Če hočete, čez Donbas je Kremelj potegnil rdečo črto in nobenega dvoma ni, da se ne bo ustavil pred vojno.

Problem je, da lahko vsi igralci v tej igri z vojno pridobijo.

Prvič, Rusija bo vojno nedvomno zmagala. Leta in leta vlaganj v novo oborožitev in velikih manevrov so naredili svoje in ruske oborožene sile so dobro pripravljene. Tudi mnogo več jih je, kot Ukrajincev. Ti vojaško niso več v takšni krizi, kot so bili leta 2014, a država je še vedno v razsulu in upravičeno lahko dvomimo v motiviranost navadnega ukrajinskega vojaka. Skrajni nacionalisti se bodo že borili, ampak teh je premalo. Torej, v primeru vojne bodo ruske sile najprej zlomile ukrajinsko vojsko, potem pa zavzele večje dele države. Cele Ukrajine zagotovo ne, ker bi to bil prevelik zalogaj, a kopenski most do Krima, torej do mesta Herson, skoraj zagotovo.

Seveda bodo zavoljo tega proti Rusiji uvedene nove sankcije, ampak teh je bilo že toliko, da nove ne bodo več povzročile mnogo več škode. In potem, v Kremlju je jasno, da nove sankcije bodo, ne glede na to, kaj naredijo. Pač živimo v času nove hladne vojne in v zahodnih prestolnicah vsake toliko časa najdejo kakšen razlog, da zaostrijo odnose. Od Skripala do Navalnega. Rusija bo torej v primeru vojne povečala svoje ozemlje, v zameno pa dobila sankcije, ki bi tako ali tako prišle. Iluzorno je pričakovati, da bi NATO zaradi Ukrajine bil pripravljen na vojaški spopad z Rusijo in v najslabšem primeru tvegal jedrsko vojno. Bržkone se bo v primeru ukrajinskega napada in poraza zgodilo enako, kot se je z Gruzijo leta 2008.

ZDA bodo z vojno prav tako pridobile. Da, Ukrajinci bodo poraženi, a preostanek države bo še trdneje v njihovi pesti. Še več, bržkone bodo spopadi privedli do konca projekta Severni tok 2, skoraj zagotovo nobena evropska država ne bo več sklenila pogodbe o dobavi ali proizvodnji ruskega cepiva Sputnik V, članice NATO pakta bodo bolj pripravljene povečati svoje obrambne izdatke, kar seveda pomeni več nakupov ameriškega orožja. Evropa bo bolj trden zaveznik ZDA.

Tudi v Kijevu se zavedajo, da bodo vojno izgubili, ampak, saj Donbasa ne nadzorujejo že zdaj in tudi ni možnosti, da bi ga, skupaj s Krimom, v naslednjih letih lahko povrnili. Še več, če izgubijo še več svojega ozemlja, bo tudi manj rusko govorečega prebivalstva, katerega lojalnost je vprašljiva. Pozornost bo preusmerjena s katastrofalnega vodenja države in predsednik Zelenski, ki mu podpora pada in katerega stranka po anketah javnega mnenja že zaostaja za tako imenovano ‘pro-rusko’ opozicijo, bo imel več maneverskega prostora, da se obdrži na oblasti.

Tudi v obeh uporniških republikah vojna ne bi bila najslabša možna rešitev. Lahko bi namreč prinesla konec vsakodnevnega obstreljevanja in priključitev k Rusiji. Glede na to, koliko boljše gre prebivalcem Krima, odkar so del Ruske federacije, je to vsekakor zaželena rešitev.

Če malodane vsem vpletenim stranem koristi vojna, je ta potem neizbežna? Počasi. Ni rečeno, da bo do vojne res prišlo. V preteklih letih smo videli veliko vojaških premikov, veliko groženj, veliko propagande, da je nasprotna stran tik pred začetkom večjih vojaških operacij, a zgodilo se ni nič. Mogoče se tudi tokrat ne bo. Dejstvo pa je, da živimo v času nove hladne vojne in da bo še zelo napeto.