Zakaj so se Klingoni tako spremenili in zakaj bi nam moralo biti jasno, da je to nekaj pričakovanega

Nemalo razburjenja je med oboževalci kultne serije Zvezdnih stez ob novi seriji Star Trek: Discovery povzročila upodobitev Klingonov, ene izmed vrst, ki naseljujejo znanstveno fantastično vesolje Gena Roddenberryja. Klingoni so bili namreč drugačnega videza, kot so jih oboževalci bili navajeni. Tudi oblečeni so bili drugače. Seveda, upam si trditi, da je za povprečnega oboževalca prava podoba Klingona Worf, ki služi na USS Enterprise E pod kapitanom Picardom (posneto v letih 1987- 1994) in kasneje na Deep Space 9 pod kapitanom Siskom (1993 – 1999). Edina prava vesoljska ladja, ki jo Klingoni uporabljajo, je Ptica roparica ali kaj zelo podobnega in Klingoni so Durasi ali Gowroni, kakor so bili upodobljeni v zlati dobi Zvezdnih stez, ki jo razen zgoraj omenjenih predstavlja še Star Trek: Voyager.

Pri tem so oboževalci serije morebiti pozabili, da so Klingoni bili drugačni že v času prve, originalne serije Zvezdnih stez s kapitanom Kirkom.

Morebiti se zdi razprava o tem, kakšen bi naj bil pripadnik neke vrste v izmišljenem vesolju povsem nepotrebna, a v resnici kaže na nekaj bolj pomembnega. Je namreč dokaz, da večina ljudi zelo posplošeno gleda na druge kulture ali države. Ustvari si podobo predstavnika, recimo da je to Američan, in pri tem potem vztraja. Ta podoba se trdovratno usidra v ljudi, tako da so pogosto nesposobni videti vse razlike, ki so prisotne v vsaki skupnosti. Sposobni so jih videti le v svoji lastni, ki jih seveda obkroža in za katero dobro vedo, da je sestavljena iz vseh vrst ljudi, z različnimi navadami, vrednotami, z različnim slogom oblačenja in različnimi obraznimi potezami.

Vsi vemo, kako zelo raznoliko je človeštvo. Navsezadnje prihajamo v različnih barvah in z različnimi obraznimi potezami, govorimo različne jezike, imamo različne religije in na različnih točkah skozi zgodovino se drugače obačimo in imamo drugačne frizure. Zakaj se potem nekaterim oboževalcem Zvezdnih stez zdi malodane bogokletno, da bi Klingoni lahko bili drugačnega videza, kot je bila vanje v nekem trenutku vgrajena njihova podoba? Če pomislimo, da izhajajo z enega planeta, če to primerjamo s človeštvom, potem se nam ne more zdeti več tako nenavadno, da se njihovi predstavniki spreminjajo tudi med posameznimi serijami iz vesolja Zvezdnih stez.

Za same spremembe v videzu in tudi v kulturi Klingonov v vesolju Zvezdnih stez je več razlogov in so zelo zanimivi. V znanstveni fantastiki se pogosto zrcalijo dogodki, razmerja, problemi družbe, iz katere izhajajo njeni avtorji. Klingoni so v originalni seriji, posneti ob koncu šestedestih let, bili pač prispodoba za Sovjete in res je med Federacijo in Klingonskim imperijem potekala hladna vojna. Lahko si mislimo, da so gledalci v ZDA kaj hitro spoznali, koga Klingoni predstavljajo in da so si potem celo preko njihove upodobitve sestavili dokaj mrk pogled na Sovjete. No, nekatere stvari so po drugi strani čisto banalne. K videzu Klingonov je prispevalo tudi varčevanje pri maski. Kasneje so filmarji pač imeli na voljo več sredstev in so se lahko igrali z njihovo podobo.

Ne bi se veliko zmotili, če bi tudi v upodobitvi Klingonov v Star Trek: Discovery našli kakšne paralele z našim svetom. Pri tem bi morali seveda izhajati iz ideologije, ki poganja ustvarjalce te serije.

A vrnimo se nazaj v našo realnost. Kako vidimo pripadnike drugih skupnosti na planetu je odvisno od medijev in popularne kulture, ali pa od naših osebnih stikov. Pri tem so te predstave večinoma površne in pogosto neutemeljene. Mediji delujejo v interesih določenih elit in na zahodu recimo Kitajce ali Ruse predstavijo negativno, ali na točno določen način. Le spomnite se, kolikokrat ste slišali zgodbe o pijanih Rusih ali o Kitajcih, ki jedo pse. To seveda nikakor ni realna podoba povprečenega Rusa ali Kitajca: takšni pač niso, ampak prepričaj zdaj navadnega Slovenca, da temu ni tako. Zelo močan vpliv ima zabavna industrija, v kateri kar mrgoli takšnih in drugačnih likov. Znano je, da marsikateremu odličnemu igralcu iz vzhodne Evrope v Hollywoodu nikoli ni uspelo preseči vloge negativca. Je pač vedno bila potreba po hudobnem Rusu, ki načenja živce poštenemu Američanu ali mogoče Britancu. Ena izmed žrtev medijev in zabavne industrije so v zadnjih desetletjih muslimani.

Z drugačnostjo se srečujemo tudi kot posamezniki in smo pri tem pogosto tako nespametni, da po enem človeku sodimo celotno skupnost. Če je z nami bil neprijazen en pripadnik neke nacionalnosti, smo bolj nagnjeni k temu, da na vse pripadnike te nacionalnosti gledamo bolj sumničavo. Če smo imeli še več negativnih izkušenj, se bodo naši stereotipi samo okrepili. Če smo bili po drugi strani deležni velikodušnosti, bomo imeli bolj pozitiven odnos in bomo mogoče svojim prijateljem hvalili celotno državo. Kar je seveda sila nespametno, kajti zločinci in pošteni ljudje se najdejo vsepovsod.

Lekcija, ki jo lahko potegnemo iz vsega tega je, da se moramo ves čas izobraževati o tujih krajih, o tujih ljudeh, da ne smemo verjeti vsake neumnosti, ki jih o njih širijo mediji, da moramo presegati stereotipe in ne smemo soditi celotne skupnosti po nekaj posameznikih.