Litva bo na meji z Belorusijo postavila ograjo

Evropska unija, predvsem nekatere njene vzhodne članice, so si po lanskih predsedniških volitvah za tarčo vzele Belorusijo in njenega predsednika Lukašenka. Samozvana zmagovalka Tihanovska celo hodi na turneje po evropskih prestolnicah, kjer jo z veseljem sprejemajo in se do nje obnašajo, kot da bi bila resnična predsednica Belorusije, ki bo zdaj zdaj od tirana v Minsku prevzela oblast.

Toda, protesti proti Lukašenku so se večinoma polegli. Opozicija je za zdaj razbita in Lukašenko trdno v sedlu. Ker Evropska unija zelo slabo obvlada jezik diplomacije, je seveda proti Belorusom uvedla sankcije, a to je imelo zelo negativne posledice. Država se je preprosto obrnila proti svoji vzhodni sosedi in oblast je začela agresivno gledati proti zahodu. V nekem trenutku so celo s svojevrstno prevaro do pristanka pripravili letalo, ki je iz Aten letel v Vilno in so potem v Minsku aretirali opozicijskega blogerja Romana Protaseviča. Nič hudega, če si njegovo ime težko prikličete v spomin. Bil je pač svoj čas zvezda zahodnih medijev, ki so podobno kot v primeru Navalnega v Rusiji, obračunavali z neljubo oblastjo. Ko se je izkazalo, da iz te moke ne bo kruha, so ga pač pozabili.

Kar me vedno znova preseneča je to, kako nesposobna je evropska diplomacija in kako samo poslabšuje odnose. Belorusija je dober primer. Aleksander Lukašenko se tam na oblasti drži že prekleto dolgo, a resnica je takšna, da je bil vedno neodvisen politik. Če bi hotel, bi se Belorusija že zdavnaj združila z Rusijo, nekaj kar bi v Moskvi pozdravili. Lukašenko nikoli ni bil sovražno nastrojen proti Evropski uniji. Mogoče je tu in tam kaj ropotal, ampak to ni imelo prave podlage v sovražni zunanji politiki. Do trenutka, ko se je Evropska unija odločila, da podpre opozicijsko voditeljico Tihanovsko in začne s sankcijami rušiti belorusko državo. Potem ni imel druge izbire, kot poglobiti odnose z Rusijo. No, če je že postal tarča, je lahko postal bolj drzen v boju z opozicijo in tako je tudi dal prijeti Protaseviča, četudi je pri tem dal na tla spraviti potniško letalo. Pri tem se je bržkone zgledoval po Američanih in njihovih evropskih prijateljih, ki so prav tako k pristanku prisilili letalo, ker so pač sumili, da se na njem nahaja ameriški zvižgač Snowden. Pomislite, to je bilo letalo, na katerem je letel tedanji bolivijski predsednik Morales!

Če napadaš, moraš biti pripravljen sprejeti povračilne ukrepe. Evropski uniji se zdaj že tretjič dogaja, da sosedi proti njim kot orožje uporabljajo migrante. To se je zgodilo v primeru Turčije in Maroka, zdaj pa tudi v primeru Belorusije. Če bi Evropejci imeli boljšo diplomacijo, bi to preprečili, a potem bi seveda morali biti bolj spravljivi. Zdaj je kar je. Lukašenko gleda proč, ko se migranti preko Belorusije odpravljajo v Evropsko unijo in zaradi tega se je Litva celo odločila, da na mejo postavi ograjo. Seveda tega nihče ne bo kritiziral. Na meje postavljati zidove in ograje in s tem preprečevati prihod migrantov je narobe samo, če to naredi Trump ali Orban. Če to naredi Litva, je to pač le obramba pred Lukašenkom. Ali tako nekako.

V prihodnosti lahko pričakujemo vedno hujše povračilne ukrepe za sankcije, ki jih Evropska unija uvaja proti svojim nasprotnikom. Bodimo iskreni in priznajmo, da sankcije pogosto uvaja samo zato, ker tako želijo Američani. Toda, številne države po svetu so dovolj močne, da lahko udarijo nazaj. S pomočjo migrantom, da lažje najdejo pot čez meje držav članic EU, a tudi s sankcijami, ki delajo škodo evropskemu gospodarstvu. Predvsem kitajske sankcije bi v prihodnosti lahko imele izredno negativne učinke, saj ta država postaja prvo gospodarstvo sveta in gospodarsko nase veže vedno več držav. Seveda lahko povračilni ukrepi pridejo tudi v namestitvi dodatne vojaških sil na mejah Evropske unije, nekaj česar je sposobna ruska država.

Vsa ta agresivnost v zunanji politiki ni najbolj racionalna. Evropska unija potrebuje trezno zunanjo politiko. Na žalost je tega zelo malo.