Ne le za ukrajinsko politično elito, tudi za tiste prebivalce te države, ki so vse stavili na povezovanje z zahodom, je kot šok prišla odločitev ZDA, da ne bodo več nasprotovale dokončanju plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo. Američani niti niso več v rokah imeli sredstva, da ta projekt še preprečijo, saj je manjkalo le še nekaj kilometrov. Po drugi strani je bilo neumno pričakovati, da se bo Nemčija odrekla plinovodu v času, ko skuša povsem izriniti jedrsko energijo in premog in potrebuje druge vire energije, ki bodo prispevale k njeni zeleni preobrazbi.

Če so Ukrajinci verjeli, da se bo ta zgodba končala kako drugače, so bili zelo neumni, a neumnosti je, to si priznajmo, v tem svetu obilo. Ob tem je mogoče tako, da so neumne ljudske množice, ki se pustijo naplahtati politikom in oligarhom. Ti pogosto vedo, kakšno je resnično stanje, a lažejo svojim volivcem in v primeru oligarhov, svojim podložnikom. Skoraj nemogoče je, da ne bi vedeli, da je Ukrajina le kos ozemlja, zlorabljen za ameriško obračunavanje z Rusijo in da so edini pravi zavezniki, pa še to je pod vprašajem, v Varšavi, Rigi, Vilni in Talinu. V državah torej, ki se bojijo ruske moči. V primeru Poljske je v igri še njena geopolitična želja postati večja sila, mogoče celo na račun Ukrajine, a to je drugo vprašanje.

Američani so za boljše odnose z Nemčijo, zavrgli Ukrajino. Ukrajinci so v tem bolečem trenutku spoznali, da obstaja še ena velika gospodarska sila, ki se imenuje Kitajska. Če so prej ponavljali vso zahodno propagando proti temu novemu gospodarskemu centru sveta, so po izdaji s strani ZDA in Nemčije, začeli pogledovati proti vzhodu.

Insajder:

Ukrajina je prejšnji mesec objavila pomemben sporazum s Kitajsko o izgradnji letališč, cest in železnic ter se zahvalila za dobavo kitajskih cepiv proti koronavirusni bolezni covid-19.

V Washingtonu so to razumeli kot potezo države, ki je »razočarana nad ZDA« in je zato sklenila »dogovore s konkurenčno velesilo«.

Le nekaj dni pred sklenitvijo dogovorov o sodelovanju s Pekingom se je Kijev odločil še za eno potezo – molk o domnevnih kršitvah človekovih pravic na Kitajskem.

V preteklih letih je Ukrajina zaradi svoje nespametne politike izgubljala prebivalstvo in gospodarsko moč, pustila je propasti pomembne dele industrije in je upala na zahodno pomoč, ki pa je seveda potem prišla s hudimi pogoji, ki so samo še poglobili krizo. Ob tem je treba opozoriti tudi na krivdo ukrajinskih političnih in gospodarskih elit in na nesposobnost države, da izvede reforme, ki bi pognale gospodarsko rast. To je še en razlog, zakaj je izgradnja plinovoda, ki bo obšel ukrajinsko ozemlje, takšen šok. Država namreč zasluži veliko denarja s transportom ruskega plina proti zahodu.

Za državo, kot je Ukrajina, je jasno da potrebuje čim več gospodarskih partnerjev in razkol z Rusijo zelo slabo vpliva na njeno gospodarstvo. Na žalost je skoraj nemogoče, da bi se v bližnji prihodnosti ti odnosi popravili, saj ukrajinski nacionalisti hudo pritiskajo na vsakokratno oblast, jasno pa je tudi, da Američani hočejo državo zlorabiti kot ost, uperjeno proti svojemu ruskemu sovražniku. Seveda je jasno, da ukrajinske oborožene sile ne morejo več povrniti Krima, skoraj nemogoče pa je tudi, da bi uspela akcija proti uporniškemu Donbasu, še posebej, ker bi v tem primeru skoraj zagotovo vojaško posredovala Ruska federacija.

Veliko vprašanje je, do kakšne mere bodo ZDA Ukrajincem dopustile, da se obrnejo h Kitajski in v kakšni meri je ta država sploh pripravljena investirati v Ukrajino. Je pa dejstvo, da ob vsem razočaranju celo ukrajinske politične in gospodarske elite iščejo nekega izhoda iz težke situacije, v kateri se je znašla država. Ukrajina sicer že ima večji delež trgovine s Kitajsko, kot z ZDA, nekaj kar velja že za večino sveta in kar jasno kaže na kitajski gospodarski vzpon.

Podatki The Economista kažejo na prevlado Kitajske nad ZDA v svetovni trgovini. Tudi Ukrajina, ki je sicer mnogo bolj navezana na svoje sosede, torej Rusijo na vzhodu in državami članicami EU proti zahodu, ni izjema. V Washingtonu zvonijo vsi alarmi, seveda, še posebej, ker se zavedajo, da niso več sposobni tekmovati v trgovini in v investicijah. Njihov cilj bo zaradi tega čim bolj škodovati kitajskemu gospodarstvu in prepričati čim več svojih zaveznikov, naj se odrečejo trgovini z njimi. Pričakujemo lahko tudi kakšno barvno revolucijo v kakšni državi, ki je blizu Kitajcem. Nekaj takšnega že vidimo v Mjanmaru.