Leta in leta sankcij niso bila dovolj, da bi ustavile projekt plinovoda Severni tok 2, ki bo ruski plin v prihodnosti dostavljal na nemški trg. Razlog je preprost. Ves čas je bilo v nemškem interesu, da se plinovod dokonča in niti provokacije, kakršna je bila domnevna zastrupitev ruskega blogerja Alekseja Navalnega, jih niso mogle odvrniti od tega. Razlog je preprost. Potem, ko so se odvrnili od premoga in jedrske energije, Nemci pač potrebujejo druge vire energije in ruski plin je še vedno mnogo cenejši, kot ameriški.

Bidnova administracija je v preteklih dneh končno priznala poraz in dahnila svoj da dokončanju projekta, ki ga niso mogli več zaustaviti. Nemčija je za ZDA preveč pomembna, še posebej v okviru nove hladne vojne proti Kitajski. Ukrajina, po drugi strani, je nepomembna in jo Američani lahko preprosto zavržejo, oziroma, ji kot svojemu satelitu odkažejo mesto, ki ji pritiče kot podrejeni in na pol propadli državi.

Ukrajinci seveda niso veseli nad tem razvojem dogodkov in kot posebna žalitev jih je moralo doleteti ameriško navodilo, naj bodo o plinovodu preprosto tiho. Seveda, Ukrajinci zaslužijo veliko denarja s tranzitom ruskega plina v Evropo in zdaj je ta denar ogrožen. Njihovo izsiljevanje je tudi bilo eden izmed razlogov, zakaj so se Rusi podali v diverzifikacijo svojih transportnih poti na zahod. Jasno, da v Kijevu v tem plinovodu vidijo grožnjo svoji nacionalni varnosti, kajti že tako ali tako jim primanjkuje denarja in se počasi finančno potapljajo. Kakšne večje zahodne pomoči po vseh teh letih obljub niti ne morejo več pričakovati, čeprav jim Nemci zdaj obljubljajo investicije v energetsko preobrazbo in zelene vire energije. Po drugi strani je bolj pravljica za naivne, da je tranzit ruskega plina čez ukrajinsko ozemlje ruske oblasti kadarkoli odvračal od vojaškega posredovanja v sosednji državi. Do invazije ni prišlo, ker v Moskvi nikoli o tem niti niso razmišljali, ne glede na vso propagando, ki je v preteklih letih kdo ve kolikokrat napovedovala neizogiben ruski napad. Še celo letošnje kopičenje ruskih čet na meji z Ukrajino je prišlo le kot odgovor na kopičenje ukrajinskih čet v bližini Donbasa. Moskva je s tem samo dala signal, da bo preprečila operacijo ukrajinskih vladnih sil in v Kijevu, prav tako pa po zahodnih prestolnicah, so ta signal k sreči razumeli. Po drugi strani bi uporaba plina kot orožja proti zahodu Rusom izstavila kar visok račun, saj bi se lahko pod nosom obrisali za denar, ki bi ga zaslužili z izvozom, tako da ni ravno razumljivo, od kod nasprotnikom projekta takšen strah, da Severni tok 2 vodi k podreditvi Evrope. Če bi temu bilo tako, če bi ruski plin imel takšno moč, potem bi, kot je za RT ugotovil Tarik Cyril Amar, Ukrajina morala biti mnogo bolj prijateljska država, kot je. A ni.

And yet there are those who absurdly perpetuate the fiction that the US-backed Putsch regime in Kiev has agency or sovereignty.
This is how the hegemon speaks to one if its new presumptuous client states. https://t.co/4ma0eEPyvC

— Mark Sleboda (@MarkSleboda1) July 22, 2021

Ker so jih Američani pustili na cedilu, so v Kijevu začeli malo glasneje mrmrati o odpiranju vrat Kitajcem, katerim so jih še nedavno po navodilih svojih gospodarjev zaloputnili pred nosom. Očitno so le spoznali, da v Washingtonu nimajo kdo ve kakšne teže. Američanom so potrebni le kot topovska hrana v boju proti Rusom. In da, spet, Nemci so pač za Washington mnogo bolj pomemben zaveznik, kot skorumpirana kijevska oblast. Toda, veliko vprašanje je, koliko neodvisne volje lahko ukrajinske oblasti sploh izrazijo in kdaj jih bo doletela kakšna ameriška zaušnica, če bodo preveč trmasti.

Rusija je zabeležila zmago in nekoliko poglobila gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, kar bi v prihodnosti moralo prispevati k ohranjanju vsaj zadovoljivih medsebojnih odnosov. Počakati je seveda treba na nemške volitve in na spremembo oblasti, da bomo videli, kam se bo usmerila ladja nemške države. Projekt bo Rusiji koristil tudi gospodarsko, čeprav je jasno, da bi v primeru popolnega preloma z evropskimi sosedi pač čez nekaj let povečali dobave svojemu velikemu vzhodnemu partnerju, Kitajski. Ta država iz dneva v dan postaja večja gospodarska sila in njene potrebe po naravnih virih se samo povečujejo. Pomena plinovoda seveda ne gre pretiravati. Pričakujemo lahko, da se bodo v prihodnosti redno pojavljale afere, kakršna sta bili tisti s Sergejem Skripaljem in z Aleksejem Navalnim in da bodo služile kot sredstvo pritiska na evropske politike, da čim bolj omejijo odnose z Rusijo. Bidnova administracija mogoče že želi odtrgati Rusijo od Kitajske, a bolj malo je verjetno, da se bo zaradi tega odrekla pritiskom na rusko državo in obrambi svojega vpliva v Evropi.

ZDA se obnašajo kot imperij in v resnici nimajo zaveznikov, ampak podložnike, ki jih, ko jim je to v interesu, preprosto zavržejo. Če so v Kijevu mislili, da bo Biden zanje še bolj silovito pritiskal na Nemčijo, so se prekleto zmotili. Mogoče jim bo zdaj postalo bolj jasno, da jih bodo v primeru prave vojne z Rusijo preprosto pustili same. Ukrajinski politiki bi se morali prej bolje poučiti o zgodovini in naravi ameriškega imperija, ni pa niti jasno, kako ne razumejo pomena dobrih odnosov s sosednjimi državami, od katerih je Rusija pač najbolj pomembna, za svoj gospodarski razvoj.