Kot laž se vedno znova izkazuje trditev, da je le Ljubljana tista, ki protestira tako proti vladi, kot tudi proti ukrepom za boj proti širjenju Covid-19. To trditev imajo radi zagovorniki vlade, saj s tem želijo odlomiti prestolnico od preostanka Slovenije. Toda, resnica je takšna, da je nasprotovanje razširjeno po vsej državi in da so se petkovim kolesarjem, ki so večinoma volivci strank politične levice, pridružili še novi nezadovoljneži, takšni, ki se drugače niti ne zanimajo za politiko. Med njimi je kar nekaj privržencev bolj konservativne, nacionalistične politike, ljudi, ki mahajo s slovenskimi zastavami in ki jih je nemogoče označiti za ‘južnjake’, kakor to radi govorijo privrženci največje koalicijske stranke.
Tokrat je jezo med lokalnim prebivalstvom povzročilo regijsko srečanje stranke SDS v Marezigah, v kraju blizu Kopra. Zbralo se je nekaj sto ljudi, ki so izražali svoje nezadovoljstvo. Policija je svoje delo vzela nekam silno resno in pripeljala oklepljene pripadnike policije, da bi zaščitili politike, med njimi tudi samega predsednika vlade Janeza Janšo. Avtomobil, s katerim se je ta pripeljal, je zadelo jajce, kar ni ravno kakšen hujši primer nasilja, ampak prepričani smo, da ga bodo kot takšnega predstavili predstavniki vlade in legije trolov na družabnih omrežjih.
Jasno postaja, da so protesti postali del našega vsakdana. Napetosti se stopnjujejo. Žalostno ob tem je, da člani stranke SDS nenehno prilivajo olje na ogenj, namesto da bi delali na tem, da razmere umirijo. Mogoče se celo bližamo izredno nasilnemu konfliktu, ko bodo tudi protestniki proti policiji začeli uporabljati agresivno taktiko. Do zdaj tega nismo videli, videli pa smo napačno ravnanje slovenske policije, ko je v torek po ljudeh udarila z vodnim topom in solzivcem.
Janez Janša ob tem hodi po tankem ledu. Računa lahko na svojo zvesto bazo, pogojno tudi na druge volivce strank konservativnega in nacionalističnega bloka, toda zdaj mu ne nasprotuje samo tradicionalna levica, ampak tudi povsem nov blok ljudi, ki se drugače s politiko sploh ne ubada. Njegov notranji minister se medtem prepira s policijskima sindikatoma, ki seveda ne obstajata nekje v praznini, ampak sta odraz čustev njunega članstva in s tem kažeta na to, da vlada v resnici nadzoruje le vrh policije, za policijo kot celoto pa si ne more biti prepričana, da ji bo v ključnem trenutku lojalna.
Jinov svet 