Medtem ko vlada s spremembo zakona o dohodnini namerava znižati obdavčitev dohodkov, Levica temu nasprotuje, saj se boji posledic izpada v proračunu, ki bi se potem lahko prevalil prav na ramena tistih najslabše plačanih, ki bodo z reformo dobili nekaj evrov na mesec. Toda, mnogo lažje je volivcem pojasniti višje plače, kot posledice takšne reforme. To je tudi razlog, zakaj je v tem primeru Levica ostala na čistini in je prisiljena k umiku.

Vlada je namreč ocenila, da bi ji bilo v veliko korist, če bi se posvetovalni referendum o spremembi zakona o dohodnini izvedel na dan volitev. Da bi se zmanjšali stroški, kot pravi Janša. Pravi razlog je seveda, da bi to dalo vladnim strankam v roke orodje, s katerim bi pozornost preusmerili na to vprašanje. Volitve ne bi bile več referendum o Janši in njegovi vladi, ampak o tem, kdo bo državljanom dal več denarja.

‘Zakon o dohodnini je škodljiv, prinaša 800-milijonsko luknjo v proračun,’ je svoje nasprotovanje zakonu obrazložil koordinator Levice Luka Mesec. Gre za tipično delitev med socialisti in ekonomskimi liberalci. Medtem ko slednji podpirajo nižanje davkov, kar bi naj pospešilo gospodarsko rast in zmanjšalo moč države, socialisti kakršni so v Levici, verjamejo da nižanje davkov ne vodi v več denarja za vse, ampak v več denarja za tiste na vrhu, medtem ko se proračunski izpad kmalu poravnava s krčenjem izdatkov za programe, ki jih koristijo predvsem revnejši deli prebivalstva.

Na mestu je vprašanje, koliko podpore ima Levica za svoj program med drugimi členi koalicije KUL. Jasno je, da razlike v pogledih so in da se jih zdaj, pred volitvami skuša čim bolj prikriti, tako da bi volivce prepričali, da so politične stranke koalicije KUL sposobne sodelovanja.

Kot na svojem Facebook profilu piše Gregor Kašman, gre za kapitulacijo Levice, ki se je znašla v dokaj neprijetnem položaju.

Gre za potezo, ki bo slabo vplivala na volilni doseg Levice. Znova se je namreč zamudila priložnost za prikaz tega, da je vsaj pri običajnih socialdemokratskih temah, kot davki nedvomno so, Levica bolj napreden del KUL-a. Očitno to ni. Ljudje v njih vidijo zgolj eno izmed štirih članic KUL-a in ne samostojen politični subjekt, ki bi zastopal (vsaj) socialdemokratske ideje. Poteza bo tudi oslabila, že zdaj precej nezavidljiv, položaj Levice znotraj KUL-a. S samimi umiki nikoli ne zmagaš.

V tej epizodi je zaznati še eno nevarnost za socialistične sile v Sloveniji. Namreč, medtem ko skupaj z liberalci lahko sodelujejo na področju kulturnega boja, se na področju delavskih pravic in sociale kažejo razpoke in čisto mogoče je, da bodo socialisti to področje preprosto prepustili brez boja, nakar bodo populistični konservativci in nacionalisti to vrzel izkoristili in razočarane sloje nagovorili sami. Posledično bodo progresivne sile še bolj omejene na intelektualne elite in na nagovarjanje vseh vrst manjšin, medtem ko bo delavski razred iskal novega rešitelja prav med političnimi silami, ki jim bodo prodajale nacionalizem in nižanje davkov, s katerimi jih bodo seveda spravljale v vedno hujši položaj. Bolj bodo ti ljudje revni, bolj jih bodo zagovorniki nizkih davkov polnili s sovraštvom do tujcev in intelektualnih elit, ki bodo seveda v mnogo boljšem stanju. To vidimo v ZDA, ni hudič, da tega ne bi videli tudi v Sloveniji.

Kar se tiče samega taktičnega pristopa do volitev in do spremembah zakona o dohodnini, postaja jasno, da bo opozicija zdaj želela to vprašanje spraviti z dnevnega reda, tako da se bo lažje posvetila izkoriščanju anti Janša učinka. Ali kot je povedal Luka Mesec: ‘Vsaka stranka, ki gre na volitve, se bo morala jasno postaviti, na kateri strani je in kakšen koncept države želi. V Levici veste, kakšen koncept države želimo, zavračamo pa pobudo, da bi z referendumom o zgolj enem vprašanju, to je vprašanju dohodnine, zameglili vso težo prihodnosti, o kateri se na teh volitvah odločamo-‘