V sredo so se ZDA pisno odzvale na ruske zahteve, a kot je povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov, odgovor ni bil pozitiven. ‘Na glavno vprašanje v tem dokumentu ni pozitivnega odziva. Z naše strani je glavno vprašanje povezano z našim jasnim stališčem o nedopustnosti nadaljnje širitve Nata na vzhod in namestitve udarnega orožja, ki bi lahko ogrozilo ozemlje Ruske federacije,’ je pojasnil ruski zunanji minister.
Potem, ko je Rusija zahodu dala jasen ultimat in zahtevala pisen odgovor, so se začela pogajanja, ki pa za zdaj niso dala pozitivnega rezultata. Ob robu teh pogajanj se je začela huda propagandna vojna. ZDA in zavezniki trdijo, da Rusija pripravlja vojaški napad na Ukrajino, kar v Moskvi zavračajo. Ob ukrajinskih mejah je res 100000 ruskih vojakov, a gre za odziv na ukrajinsko kopičenje sil v bližini uporniškega Donbasa. Zahod uri in opremlja ukrajinsko vojsko, zadnje dni pa pospešeno v državo dobavlja novo orožje. Seveda so na terenu prisotni tudi inštruktorji in svetovalci iz zahodnih držav.
Predstavnik za stike z javnostmi pri ruskem zunanjem ministrstvu Aleksej Zajtsev je med novinarsko konferenco opozoril, da sami predstavniki ukrajinskih oblasti ne vidijo veliko možnosti za rusko invazijo. ‘Tudi mi smo večkrat povedali, da nimamo namena nikogar napadati,’ je dejal. “Menimo, da je sama misel, da bi se naši ljudje lahko vojskovali drug proti drugemu, nesprejemljiva.’ Ob tem je opozoril, da imajo tuji sponzorji ukrajinske države drugačne cilje ‘in se zdijo odločeni uresničiti scenarij, po katerem mora Rusija napasti Ukrajino.’
Rusi so dali jasno vedeti, da bodo v primeru, da zahod zadovoljivo ne odgovori na njihove zahteve, posledice, a tega, kakšne bi te posledice naj bile, definirali niso nikoli. Edino to je jasno, da obsežnega napada na Ukrajino ne načrtujejo in da še vedno vztrajajo pri sporazumu iz Minska. Torej, da bodo ruske čete v primeru ukrajinskega napada posredovale, drugače pa vojne ne bo. Pojavljajo se tudi zahteve, da se uporniškemu Donbasu dobavi moderno orožje, s katerim bi se bili sami sposobni zoperstaviti modernizirani ukrajinski vojski, ki na frontno črto prestavlja vedno več tehnike in vojaštva.
Ena izmed možnih potez je okrepitev ruske vloge v Latinski Ameriki. Rusija je tako sklenila sporazum o poglobljenem, tudi vojaškem sodelovanju s Kubo, Nikaragvo in Venezuelo. Ali bo temu sledilo postavljanje vojaških oporišč v teh državah še ni znano, a ta možnost je povsem realna. Takšna poteza bi potem razgalila ameriško stališče, da si vsaka država, sami mislijo na Ukrajino, lahko sama izbira svoje zaveznike in da ji nihče ne sme preprečiti pridružitve Natu. Seveda bodo v Washingtonu na ruske čete v bližini svojih meja gledali drugače in zanimivo bo opazovati, kako bodo ZDA pojasnjevale, da države v regiji nimajo nobene pravice vojaško sodelovati z Rusijo.
Druga možnost bi bila okrepitev ruske prisotnosti v Belorusiji, morebiti celo namestitev jedrskega orožja. Na to je že opozoril beloruski predsednik Lukašenko, proti kateremu je avgusta 2020 spodletel poizkus barvne revolucije in je zaradi tega zdaj trdno v ruski orbiti.
Čeprav so odnosi med Rusijo in zahodom na zelo nizki stopnji, to še ne pomeni, da bo jutri izbruhnila vojna. Ruske oblasti se počutijo dovolj močne, da zahodu lahko postavljajo ultimate in se ob tem ne bojijo posledic v obliki gospodarskih sankcij. Nihče pa v resnici ne ve, kaj bo na koncu naredil Putin. On je tisti, ki bo odločal med številnimi predlogi, ki mu bodo dani v odločanje.
Jinov svet 