Rusija počasi zaključuje svoje vojaške manevre z Belorusijo in na Krimu in vojaki se zaradi tega začenjajo vračati v svoje vojašnice. S tem se bo število ruskih vojakov nameščenih v okolici Ukrajine nekoliko zmanjšalo, čeprav jih bo tam ostalo še dovolj, da bodo lahko posredovali v primeru ukrajinskega napada na obe uporniški republiki. Ne pozabimo, da imajo ukrajinske oborožene sile več kot polovico svojega moštva razporejenega v bližini Donecka in Luganska.
Vsak, ki spremlja dogajanje v Ukrajini ve, da so ukrajinske oblasti in njihovi zahodni gospodarji že večkrat napovedali rusko invazijo. A tako histerično, kot tokrat, res še ni bilo nikoli. Histerijo so poganjali predvsem Američani, večina zahodnih medijev pa je za njimi prav po pagajsko ponavljala. Ob tem so vsi ti novinarji, ki so se iz dneva v dan spraševali, kdaj bo ruski napad, morali vedeti, kaj počnejo. Namreč, širili so ameriško propagando, čeprav je bilo jasno, da v Kremlju ne načrtujejo zasedbe ukrajinske države in da ruski tanki ne gredo nad Kijev. Navsezadnje je ruska diplomacija dala jasno vedeti, da napada ne načrtujejo. Ta tragikomična epizoda je torej še en žebelj v krsto verodostojnosti večine medijev.
Da bi razumeli, kaj se je zgodilo in se še dogaja, moramo na začetek. Ukrajinska država je bila že takoj po prelomu stoletja tarča destabilizacije v obliki barvne revolucije. Spopadla sta se vzhod in zahod države, pri čemer je vzhod gravitiral k Rusiji, zahod pa k EU. Takrat, ko so se po volitvah leta 2004 zahodu širile zgodbe o zastrupitvi oranžnega kandidata za predsednika Ukrajine, Viktorja Juščenka, jo je ukrajinska država še dobro odnesla. Ostala je enotna. Toda, deset let pozneje je ta sicer izredno skorumpirana in revna tvorba naletela na hude gospodarske težave in je potrebovala zunanjo pomoč. Takratni predsednik Janukovič je izbiral med EU in Rusijo in je na koncu izbral Rusijo, ki mu je ponudila boljše pogoje. Posledično so zahodne države podprle nasilni prevrat, ki je državo razklal. Vzhod se je uprl, Rusija pa je aneksirala Krim, ker so se v Moskvi bali, da bodo drugače nove oblasti v Kijevu od tam izgnale rusko vojsko in povabile NATO. V Donecku in Lugansku so uporniki uspeli poraziti vladne sile in začela se je državljanska vojna. Od tedaj je Ukrajina v stanju vojne, oblasti v Kijevu pa popolnoma podložne ZDA. V Washingtonu Ukrajino seveda vidijo kot topovsko hrano za boj z Rusijo.
Rusija je od začetka krize vztrajala pri mirni rešitvi, a pritisk na ruske oblasti, naj zaščitijo rusko govoreče prebivalstvo v obeh uporniških republikah je bil ves čas močan. Vladimir Putin v resnici niti nima druge izbire, kot da v primeru napada ukrajinskih vladnih sil zaščiti Donbas. Ne le zaradi tega, ker se je potem bati etničnega čiščenja, saj se na ukrajinski strani borijo skrajni nacionalisti, ki veselo mahajo z rdeče črnimi zastavami Hitlerjevih sodelavcev, ampak tudi zaradi tega, ker bi se večina prebivalstva Rusije obrnila proti njemu, ko bi videla, da ne bo nič naredil za žrtve ukrajinske agresije.
Zakaj so torej ruski vojaki v bližini ukrajinskih meja? Da zahodu in oblastem v Kijevu pošiljajo signal. Če bodo ukrajinske sile napadle, bo Rusija posredovala in Ukrajince vojaško uničila.
Ampak to seveda ni celotno pojasnilo zadnjih dogodkov. Problem je širši. Zadnji dve desetletji se je Rusija gospodarsko in vojaško krepila. V uporabo je uvedla nekaj izredno uničujočih oborožitvenih sistemov. Oborožene sile so večinoma modernizirane. Državni kovčki so polni. Gospodarstvo je odporno na zunanje šoke, tudi zaradi nenehnih zahodnih sankcij, katerim se je ruska država morala prilagoditi. Po drugi strani kolektivni zahod povečuje pritisk na Rusijo. Sankcije so diplomatske in gospodarske. Negativna propaganda je neumorna. Zahodni mediji nenehno širijo sovraštvo ne le do ruske države, ampak tudi do običajnih Rusov. Cilj so celo ruski športniki.
Bilo je le vprašanje časa, kdaj bo Rusija postala bolj agresivna in to se je zdaj pač zgodilo. Ker se počutijo dovolj močne, ker jim hrbet krije kitajska gospodarska velesila, so zahodu predali cel seznam zahtev, pravi ultimat. Torej, če ruske zahteve ne bodo upoštevane, bodo posledice. Kakšne bi te posledice naj bile, niso definirali nikoli, le to so dali jasno vedeti, da to ne vsebuje napada in zasedbe Ukrajine. Zahtevali pa so, da Ukrajina ne postane del NATO pakta in da pride do pisnih garancij, v katerih se bo kolektivni zahod obvezal, da bo upošteval interese ruske države.
Na začetku je bila to glavna zgodba, a enkrat vmes so se v Washingtonu odločili, da je mogoče vse skupaj bolje preusmeriti v druge vode. Namesto, da bi se mediji ukvarjali z ruskimi zahtevami, so jih napolnili z novicami o neizbežni ruski agresiji proti Ukrajini. Pri tem so seveda vsi vedeli, da se nič takšnega ne bo zgodilo, a del javnosti je na žalost tako slabo informiran in naiven, da je ta preobrat kupil. Kupili bodo seveda tudi neumne razlage, ki bodo neizbežno sledile odsotnosti ruske invazije. Navsezadnje še zdaj ogromno Američanov verjame, da je Putin leta 2016 na oblast spravil Donalda Trumpa. Čisto mogoče je tudi, da je namen vseh teh poročil, da bodo na koncu lahko trdili, da je vojno preprečila odločna drža zahodnih voditeljev.
Razmere so zapletene. Na eni strani so ruske zahteve, ki jih zahod noče sprejeti, saj bi to pomenilo, da je ameriške hegemonije konec in da mora priznati obstoj drugih velikih sil. Na drugi strani je interes ZDA, da preko Ukrajine dominirajo Evropi. Tu se skriva prava nevarnost vojne. Washington bi lahko Ukrajince potisnil v vojno z Rusijo, ki bi jo ti potem seveda izgubili, a potem bi preostale Evropejce prisilil, da prekinejo vse trgovinske odnose z Rusijo in postanejo povsem odvisni od ZDA. Pomislite le, v kakšnih težavah bi se znašla Evropa, ko naenkrat ne bi bilo več ruske nafte in plina. Še več, tudi dobavne poti iz Centralne Azije bi bržkone bile prekinjene. Cene energentov bi se v Evropi še zvišale, evropske elite pa bi trepetale pred svojimi ameriškimi gospodarji, ki bi jim lahko kadarkoli zaprli pipico.
Na koncu naj izrazim svoje veliko razočaranje nad tem, kako se to zgodbo predstavlja v medijih, tudi slovenskih. Ne morem drugače, kot da si mislim, da ti novinarji ali zavestno širijo ameriško propagando, ali pa so preprosto neumni. Veseli me le, da toliko ljudi vidi resnico. Pogledati je treba le komentarje pod novicami na spletni strani RTV Slovenija. Velika večina dobro ve, da jim prodajajo laži.
Jinov svet 