Nenehno poročanje o ruskem napadu na Ukrajino, ki da je pred vrati, postaja nadležno

Zahodni mediji in politiki še vedno umetno napihujejo nevarnost ruske invazije v Ukrajino, čeprav je ruski vrh dal jasno vedeti, da ne načrtuje obsežne vojaške operacije, katere cilj bi bila zasedba ozemlja ukrajinske države. Nič ne pomaga. Zdaj se namreč bolj zdi, da v odsotnosti uporabnih sredstev, s katerimi bi lahko Rusijo prizadeli, ves zahodni svet živi v iluziji, v kateri pogumni in odločni zahodni voditelji pritiskajo na ‘diktatorja’ Putina, naj si ne drzne napasti, sicer bodo ‘hude sankcije’.

To gre iz dneva v dan. Dan, ko bi naj zbrane ruske vojske vdrle čez mejo, zahodni mediji in politiki kar naprej prestavljajo. Spomniti se moramo, da so v zadnjih letih že večkrat trdili, da je napad tik pred vrati. Zgodilo se ni nič. V resnici je bila agresivna ukrajinska stran, ki je dvakrat prodrla globoko na ozemlje obeh uporniških republik in potem doživela katastrofalni poraz. Razen tega, da so dali vedeti, da bodo v primeru ogroženosti obeh republik posredovali, Rusi niso napovedovali ničesar dramatičnega. Oziroma, vsaj ruski politični vrh ne, čeprav je bilo v medijih veliko ugibanja in celo želja, da bi ruska vojska v primeru vojne zavzela večje dele ukrajinskega ozemlja, predvsem tam, kjer živi veliko rusko govorečega prebivalstva. Za Lvov ni mar nikomur.

Zahodni mediji seveda ne poročajo o tem, da ima ukrajinska država zdaj več kot polovico svojih oboroženih sil razpostavljenih za napad na uporniška Doneck in Lugans. Ko so lansko leto ravno zaradi nevarnosti ukrajinskega napada v Moskvi reagirali z namestitvijo ustreznega števila vojakov bližje ukrajinski meji, je zahod norel, da je invazija pred vrati, čeprav je šlo le za signal, da na frontni črti med uporniškima republikama in ukrajinski državo teče rdeča črta, ki je ni pametno prestopiti. Podobno se je zgodilo tudi tokrat.

Kaj imamo zdaj? Glejte, govorili so vam, da bo napad prišel pred koncem leta 2021. Potem, da ko bo zemlja pomrznila, kot da bi ruskim tankom bilo kaj mar za to. Kot da bo velika vojna v prvi vrsti sploh vojna tankovskih kolon. Potem, da se bodo ruske horde začele valiti proti Kijevu nekje v začetku leta. Potem že v februarju. Potem so rekli, da je verjetno kitajski voditelj Putinu rekel, da naj počaka na konec iger. Vmes so opozarjali, grozili, umikali diplomate, kot da se bo zdaj zdaj nekaj zgodilo. Nič se ni zgodilo. Ruski tanki še niso v Kijevu.

Vse je rahlo smešno. Tu dobro vidimo propagandno funkcijo medijev. Če bi jim res bilo za resnico, bi do zdaj že nehali povzemati zahodne politike, predvsem Američane in bi bolj verjeli ruski diplomaciji. Navsezadnje slednja govori resnico, ker, očitno, napada na Ukrajino ni in ni. Ampak ne! Deležni smo absurdne propagande, ki služi demonizaciji Rusije in v podporo dobavi orožja ukrajinski državi. V ozadju se pripravljajo dodatne gospodarske sankcije. Najbolj pa, to postaja vedno bolj očitno, je vsa ta propaganda namenjena ustvarjanju točno določene podobe stanja sveta. Po tej lažni podobi je zahod močan in lahko ‘kaznuje’ Rusijo, zahodni politiki hodijo Putinu ‘postavljati meje.’ Ko potem zasedbe Ukrajine ne bo, bodo vsi ti politiki lahko trdili, da je zahod zmagal, da se je Putin prestrašil.

Bo prihodnost takšna? Kolektivni zahod, kar je le druga beseda za ameriški imperij, ker, bodimo no iskreni, evropske države bolj redko delujejo samostojno, nima več moči, da bi lahko ogrozil Rusijo in Kitajsko in kakor kaže, ostane edino propaganda. Nenehna, zlonamerna propaganda. No, tudi na tem področju je konkurenca, predvsem na spletu tako močna, da se lahko resno bojimo, da bo kolektivni zahod začel vedno bolj onemogočati medije iz drugih držav in domače alternative. Saj veste, v imenu boja proti lažnim novicam. Da bodo lažje sami širili svoje lažne novice.