Bo ukrajinska kriza vplivala na slovenski politični parket?

Na kratko, ne.

Slovenska politika si je v odnosu do vojne v Ukrajini enotna. So manjše razlike, a vse politične stranke obsojajo ruske vojaške operacije in podpirajo Ukrajino. Nekateri pri tem poudarjajo svojo željo po mirni rešitvi, drugi se predajajo sovraštvu do ruske države. Tudi v Levici, kjer je njihov poslanec Miha Kordiš izpostavil tudi trpljenje prebivalstva v Donbasu, se temu pridružujejo.

Koordinator Levice Luka Mesec je na svojem Facebook profilu med drugim zapisal:

Glede na to, da je Rusija agresor, je treba nanjo vršiti močan pritisk, da se umakne. Sankcije podpiramo, najbolj pa je treba udariti po oligarhih – zapleniti jahte, stanovanja, nogometne klube, bančne račune.

V Sloveniji ni proruske stranke, zaradi česar odnos do vojne v Ukrajini ne more imeti političnih posledic. Je pa res, da bi nekateri vojno radi izkoristili. Politična desnica se želi predstaviti kot trdno na strani Ukrajine, medtem ko bi naj politična levica, predvsem Levica, bila na strani Rusije, ker dovolj odločno ne obsoja ruske države. Resnica je seveda, da je razlika v pristopu le v odločnosti. Za SDS in NSi se zdi, da so pripravljeni na prav neverjetno zaostrovanje, tudi če bo to privedlo do večje vojne, stranke opozicije pa opozarjajo, da je treba najti mirno rešitev.

Ker so razlike v stališčih političnih strank dokaj majhne, posledic na podporo političnim strankam ne bo. Liberalni in socialdemokratski blok bi sicer lahko izgubila kakšnega volivca, ki ne naseda naravnost brutalni propagandi in ki je v tej vojni nevtralen, ampak tudi to je vprašanje. Podporniki Levice, ki je najbolj na udaru, so tudi že navajeni, da jih v NSi in SDS skušajo predstaviti kot nevarne skrajneže, v tem primeru takšne, ki podpirajo Rusijo in so na te napade imuni.

Nekatere politične stranke bodo v predvolilni kampanji izkoriščale vprašanje Ukrajine, a na volitvah bodo odločile druge stvari, predvsem želja večine prebivalstva, da zamenja Janševo vlado.