Vojna v Ukrajini se ni začela pred devetimi dnevi, ampak že leta 2014, ko so zahodne sile podprle državni prevrat in državo pahnile v državljansko vojno. Toda, propagandisti imajo raje dobro zgodbo, v kateri je za vse slabo kriva Rusija, medtem ko Ukrajino slikajo kot vzorno demokracijo. Saj veste, kot v kakšnem slabem akcijskem filmu, v katerem na začetku nedolžni vaščani obdelujejo polje, pojejo pesmi, se smejijo in veselijo, potem pa po njih udari horda pošastnih in primitivnih bojevnikov, ki živijo le za ubijanje in ropanje. Nekako tako kot orki v Gospodarju prstanov.

Odrasli ljudje bi morali biti sposobni videti skozi takšno neumno slikanje sveta, a na žalost temu ni tako. Večino je enostavno čustveno razdražiti in pripeljati na rob histerije s sliko mrtvega otroka, ki so ga ubili sovražniki, s porušeno staro zgradbo, na katero je maloprej padla bomba, z zgodbami o demonskem tiranu, ki kakor Hitler v prejšnjem stoletju, hlepi po svetovni dominaciji. Bistveno je, da občinstvo dovolj dolgo ne sliši druge plati zgodbe, tako da na koncu postane povsem odporno na drugačna mnenja in je v takšnem stanju pripravljeno podpreti najbolj nagnusna dejanja. Recimo, da športniki sovražne države ne smejo več nastopati na mednarodnih tekmovanjih. Ali da se uvede sankcije, ki prizadenejo navadne ljudi. Na koncu pride podpora vojni in ubijanju.

Za Ukrajino seveda nikomur v zahodnih prestolnicah ni posebej mar. Nikoli jim ni bilo. Ukrajina je vedno bila dobra le kot anti-Rusija, kot oporišče za napad na to državo, ukrajinsko prebivalstvo pa kot topovska hrana v tej vojni. Ne verjamete? Kaj se je v Ukrajini zgodilo po prevratu leta 2014? Je ta država napredovala, ali pa se je nasprotno, pogreznila v močvirje korupcije in revščine? Da, orožje in posojila so jim že dajali, toda nekega obsežnega programa pomoči, ki bi Ukrajincem prinesel dostojno življenje ni bilo nikoli. Veliko obljub, to že. Toda, ob vseh obljubah in zagotovilih, koliko da je pomoči in kaj vse pozitivnega se počne, se vedno morate vprašati, zakaj potem ni nekega učinka. Mogoče zato, ker prave pomoči nikoli ni, je le predstava za javnost.

Ukrajina ni demokracija, ampak čudna zmes vladavine oligarhov, skrajnih nacionalistov, tujih veleposlaništev in tiste stranke, ki je pač trenutno na oblasti. Po ukrajinskih mestih so še nedavno marširali skrajni nacionalisti, ki častijo medvojnega nacističnega sodelavca Bandero. V Ukrajini so prepovedovali politične stranke, onemogočali delovanje medijev in zapirali politične nasprotnike. Vsa ta leta so ukrajinske sile obstreljevale uporniški Donbas.

O vsem tem povprečen državljan kolektivnega zahoda ni slišal ničesar. Toda na ruski strani je bilo drugače. Skoraj ni minil dan, ko ne bi poročali o dogajanju v sosednji državi. Občinstvo je videlo dovolj posledic ukrajinskega obstreljevanja, dovolj porušenih hiš in mrtvih otrok, da ni nič čudnega, če zdaj večina ruskega prebivalstva podpira vojaške operacije v Ukrajini. Seveda tega povprečen Slovenec ali Britanec ne more razumeti in verjame neumnostim o tem, da je vsega kriv Putin in da bi vsega bilo takoj konec, če bi ga kdo ubil. Ne razumejo, da Rusi živijo v drugačnem svetu, v katerem vidijo drugačne prizore. Ko Slovencu kažejo posledice eksplozije v Harkovu, ruski mediji še vedno poročajo o vseh granatah, ki padajo na Doneck. Da, Ukrajinci jih še vedno obstreljujejo.

Krivcev za ukrajinsko tragedijo je bržkone več, a največji sedijo v Washingtonu. Ukrajino so žrtovali, in priznati je treba, da je to prav mojstrska poteza, da so vso Evropo obrnili proti Rusiji, upajo pa tudi, da se bodo ruske čete kmalu pogreznile v močvirju ukrajinskega odpora. Pomislite, kaj so naredili. Ukrajince so urili in oboroževali, a ves čas so dajali jasno vedeti, da v primeru ruskega napada posredovali ne bodo. Seveda ne, ker potem bi izbruhnila večja vojna, ki je ne bi več mogli nadzorovati. Kdo ve, po kakšni norosti bi jo lahko še izgubili. Bolje sprovocirati vojno in Ukrajince potisniti v ogenj, kjer bodo zgoreli. Saj veste, tako kot so zgorele žrtve nacionalističnega divjanja v Odesi. Karma je prasica, pravijo.

Ne vem, ali so ukrajinski oblastniki tako zelo naivni, ali pa so jih preprosto prisilili, da so leta in leta kopičili vojaštvo na frontni črti z obema uporniškimi republikama in provocirali ruskega medveda. So mislili, da jim bodo Američani priskočili na pomoč, ko bodo začele padati ruske bombe? Tudi, če so jim povedali, da noben Američan ne bo umiral za Ukrajino? Se še zdaj ne zavedajo, da jih žrtvujejo in da od njih pričakujejo, da bodo umrli v boju z rusko vojsko? Da so zahodu dobri kot begunci, ki bodo predstavljali poceni delovno silo? Da jih bodo podpirali z orožjem, da bodo še leta in leta bili brezupen boj z ruskimi zasedbenimi silami?

Priznam, odvratno je vse skupaj, a tako pač je. Naivne in šibke veliki pogosto izkoristijo za svoje geopolitične igre. Ukrajinci niso prvi. Pozabili smo že, kako so ravnali z lojalnimi Afganistanci, ko je prišel čas ameriškega bega izpod Hindukuša. Za slovo so jih nekaj še prerešetali pred vrati letališča v Kabulu, potem pa v povračilnem udaru poklali še več nedolžnih ljudi. Povrhu so potem Afganistanu zamrznili večino njihovega denarja, tako da zdaj Afganistanci stradajo. Tudi tam, v Afganistanu, so ZDA in njihovi prijatelji veliko obljubljali, ampak v vseh letih okupacije se Afganistan ni nikamor premaknil in je bil zmeraj odvisen od mednarodne pomoči. Čudno, ne? Ob vsej radodarnosti, o kateri smo poslušali skoraj dvajset let. Kot da bi vse bilo le predstava za javnost.

Zdaj krvavi Ukrajina. Ruska zmaga je malodane neizbežna. Le čudež lahko reši trenutno ukrajinsko oblast. Ob tem se ne zavedamo dobro, da tu ne gre le za posredovanje ruske vojaške sile, ampak tudi za državljansko vojno. Mnogi pripadniki oboroženih sil Doneške in Luganške republike se v zmagoslavju vračajo na svoje domove. Spet nekaj, o čemer vam pobesneli propagandisti ne bodo povedali ničesar. Ne paše v njihovo zgodbo. Mogoče bi drugače mislili o tej tragediji, če bi vedeli, da Ukrajina pač ni enotna, ampak je globoko razklana. Nihče vam tudi ne bo znal pojasniti, niti se ne bo potrudil, zakaj delijo orožje civilistom, iz zaporov spuščajo kriminalce in vabijo tuje prostovoljce, če je vsa Ukrajina enotna in so vsi pripravljeni poprijeti za orožje. Pričakovali bi, da bi se vsi javili v ukrajinske oborožene sile. Če se nad njimi pripravlja genocid, kakor zdaj pravijo.

Kakšen je cilj vsega tega? Doseči mir zagotovo ne. Američani so svoje že dosegli. Žrtovali so Ukrajino, zabetonirali svojo dominacijo nad Evropo in Rusom pripravili past.