Slovenski obrambni minister Matej Tonin trdi, da razlika je:

Invazija na Ukrajino je bila popolnoma neizzvana, medtem ko je imela invazija na Irak – vsaj v osnovni, začetni iniciativi – podlago, ki se je potem izkazala za neresnično. Govorilo se je, da proizvajajo orožje za množično uničevanje. Kasneje je čas ameriške trditve ovrgel. V resnici je v Iraku vladal diktator, v Ukrajini pa vlada demokratično izvoljena vlada, zato je tukaj bistvena razlika.  

Problem je že v tem, da Tonin in vsi zagovorniki ukrajinskega režima nočejo videti preteklih osem let na vzhodu Ukrajine, kjer so se uporniki v dveh republikah zoperstavili vladnim silam. Umrlo je okoli 14000 ljudi, od tega večina na uporniški strani. Ukrajinske oblasti so na frontno črto dovažale nove in nove sile in grozile, da bodo ta problem rešile vojaško čeprav so bile opozorjene, da bodo s tem izvale rusko vojaško posredovanje. O razrastu skrajnih nacionalistov v Ukrajini je bilo veliko poročil tudi v zahodnih medijih, a v imenu boja proti Rusiji zdaj to vsi zanikajo in Ukrajino slikajo kot vzorno demokracijo, čeprav je prav predsednik Zelenski dal prepovedati oddajanje opozicijskih medijev in je preganjal ‘pro-ruske’ opozicijske politike. Jasno je tudi, da so zahodne države Ukrajini dobavljale orožje in urile ukrajinske vojake in s tem nakazovale, da želijo to državo spremeniti v oporišče, iz katerega bi lahko ogrozile varnost ruske države.

Rusija je imela casus belli, kakor so ga ZDA imele v prvi zalivski vojni, saj je Irak napadel in zavzel Kuvajt. V drugi zalivski vojni so ZDA Irak napadle na podlagi laži, njihov cilj pa ni bilo uničenje orožja za množično uničevanje in strmoglavljenje diktatorja, ampak preureditev celotnega Bližnjega vzhoda. Projekt se jim je na koncu izjalovil in posledica vojne je bila okrepitev islamske republike Iran. A to je že druga zgodba.

Rusija lahko svoj napad na Ukrajino v resnici upraviči prej, kot ZDA svojega na Irak, je pa res, da gre v obeh primerih za agresijo in očitno kršenje mednarodnih norm, zaradi česar je treba obsoditi obe vojni.

V spopadu med kolektivnim zahodom in Rusijo ne gre za spopad med demokracijo in diktaturo. Ne smemo pozabiti, da ravno v tem trenutku Savska Arabija še vedno vodi brutalno vojno proti Jemnu, a ostaja pomemben zaveznik zahoda (čeprav se zadnje čase vedno bolj nagiba proti Kitajski) in nihče ne napoveduje embarga na izvoz njihove nafte. To nikomur niti na pamet ne pade. Jasno je, da bodo zagovorniki režima sankcij proti Rusiji trdili, da je zopet neka razlika med tem, kaj počne Rusija v Ukrajini in kaj počne Savdska Arabija v Jemnu. Če ne drugega, bodo izdali svoje rasistične poglede na svet. V Jemnu pač ne živijo belopolti ljudje z modrimi očmi.