Vojna v Ukrajini vedno bolj spominja na vojno v Siriji. Potem, ko so Rusi spoznali, da nima smisla nadaljevati s hitrimi prodori, ker jih bodo Ukrajinci napadali iz zased in potem, ko so se ukrajinske sile zabarikadirale v mesta, je prišel čas počasnega napredovanja.

Nastaja neka nova normalnost. Rusko gospodarstvo se ne bo zrušilo, ruska vojska bo nadaljevala operacije, Ukrajinci se bodo branili v mestih, zahod bo uvajal sankcije, ki bodo pa vedno bolj samo še predstava za javnost in pošiljal orožje v Ukrajino.

Ves ta čas bo divjala propagandna vojna in tisti bolj naivni bodo verjeli vse, kar jim mediji servirajo. Na obeh straneh, seveda.

Ne vem, zakaj sem presenečen. Tudi nad tem, da ruska stran uporablja razmeroma malo sil. Ponovitev Sirije. Obkoljevanje, uporaba letalstva in topništva, počasno mletje nasprotnika. Mesta se vmes spreminajajo v ruševine. Homs, Alepo, Mariupolj, Popasna, v čem je razlika?

Ne vemo, kakšen je pravi cilj ruskih oblasti. Najbolj logičen cilj je skoraj že dosežen. Torej, osvoboditev ozemlja obeh republik in vzpostavitev kopenskega mostu do Krima. Drugi cilj bi lahko bilo vse ozemlje do reke Dneper in Odesa. Vse drugo je norost.

Čisto mogoče, da Rusi računajo, da bodo v trenutku, ko se bodo ruske sile začele premikati proti zahodu Ukrajine, Poljaki čez mejo poslali svoje sile in bo prišlo do pat pozicije, podobno kot je to v Siriji s Turki. Še obkoljevanje Kijeva je mogoče samo sredstvo pritiska.

Kar se tiče gospodarskega odklopa Rusije od kolektivnega zahoda, je to skoraj zagotovo ves čas bil načrt ruskih oblasti. Na tak način zahod ne bo več mogel vplivati na Rusijo, v Moskvi pa itak računajo, da bo Kitajska kmalu prva sila sveta.

Že nekaj časa je očitno, da so Rusi pripravljeni biti šibkejši partner Kitajski. Kot še marsikdo drug po svetu, so pripravljeni sprejeti kitajsko prevlado, ker upajo, da se Kitajska ne bo vmešavala v njihove notranje zadeve, kakor to počne ameriški imperij.

Ruska strategija za prihodnost je mogoče naslednja: vojaško rešiti problem Ukrajine, okrepiti vojaške sile na zahodu, se gospodarsko povezati s Kitajsko, a hkrati iskati dvostranske sporazume z Indijo, Iranom, Turčijo, Pakistanom in drugimi in s tem ohraniti svojo neodvisnost.