Mogoče je najboljša ilustracija ukrajinske vojne posnetek neke arabske televizije, kjer novinar nekaj razlaga, medtem ko se kamera premika in slučajno ujame trenutek, ko se ukrajinski vojaki vsipajo iz vozila z znamenjem rdečega križa. Ukrajinske oborožene sile so se namreč utaborile sredi mest in vasi in nimajo nobenega pomisleka civilno prebivalstvo uporabiti kot živi ščit. Kar je glede na moč ukrajinskih oboroženih sil povsem razumljivo, čeprav postavljanje tankov in topništva med stanovanjska poslopja ogroža civilno prebivalstvo. Šibkejša stran vedno izkoristi vse možnosti, ki so ji na voljo.
Toda, če vemo, kaj ukrajinske oborožene sile počnejo, ne moremo več nasedati njihovi propagandi, da ruska stran namenoma napada civilno prebivalstvo. Da, jasno je, da je v vsaki vojni veliko postranske škode in tudi v tej bo kar nekaj vojnih zločinov, toda trditi, da ruske oborožene sile nad Ukrajinci izvajajo genocid in se izživljajo nad civilisti in jih hočejo čim več pobiti, ne drži. Če bi to res počeli, bi bilo civiljih žrtev veliko več, da ne govorimo o tem, da bi potem bržkone v prvih dneh vojne uničili ukrajinsko elektrogospodarstvo, prekinili dotok vode, onemogočili komunikacije, Iskanderji pa bi redno padali po stanovanjskih stolpnicah v Kijevu.
Propagandna vojna je na vrhuncu in obe strani mrzlično delata na tem, da svoje ljudi prepričata v popolno demonskost nasprotnika in jim zagotovita, da je zmaga blizu in neizbežna. To deluje. Ukrajinci se trdovratno upirajo, čeprav še vedno ni videti nekega večjega interesa za vstop v oborožene sile, zahod pa le prenaša vse, kar Ukrajinci trdijo, tudi če gre za prav neverjetne neumnosti tipa Kačji otok, kjer so ukrajinski vojaki po herojski smrti zelo hitro oživeli in se znašli v ruskem ujetništvu. Sliko, ki jo slikajo v Kijevu sicer zadnje čase vedno bolj kalijo izpadi, kakršen je bil vojni zločin nad ruskimi ujetniki in na drogove zvezani ljudje, ki jih drhal po ukrajinskih mestah pretepa. Na ruski strani se v prvi vrsti govori o nacizmu, kot da je ta vojna le ponovitev, v manjšem obsegu sicer, druge svetovne vojne. Resnici na ljubo je med ukrajinskimi oboroženimi silami res veliko skrajnih nacionalistov, ki svojo pripadnost zavržni ideologiji dokazujejo že s številnimi tetovažami. Prikriti tega ni mogoče, čeprav zahodni mediji, ki so še pred leti opozarjali na nevarnost, zdaj trdovratno molčijo. Še najbolj ruski propagandi koristi prav neverjetna rusofobija na zahodu, ki običajnemu Rusu daje vedeti, koliko sovraštva je usmerjeno proti njemu.
Medtem vojna divja naprej. Dogajajo se premiki, iz katerih še vedno ne moremo razbrati resničnega cilja ruske operacije. Že pred kakšnim tednom so ruske oborožene sile začele umikati del vojaštva iz okolice Kijeva in mesta Sumi. Kolone so se napotile proti Donbasu. Podobno se je zgodilo v bližini Hersona. Posledično so Ukrajinci predvsem v okolici Kijeva ponovno zavzeli kar velik del prej izgubljenega ozemlja, pri čemer večinoma zato, ker so ga Rusi preprosto izpraznili. Pojavljajo se tudi poročila, da se bodo ruske sile umaknile izpred mesta Kijev. Ruski vrh je dal vedeti, da se je končala prva faza vojne in da je zdaj prvi cilj osvoboditev ozemlja obeh republik. Pričakuje se velik obračun pred Doneckom, kjer je po nekaterih podatkih zbranih do 60000 ukrajinskih vojakov. Medtem se počasi končuje čiščenje mesta Mariupol, ki je zaradi trdovratnega odpora skrajnih nacionalistov spremenjen v kup ruševin. Ruski viri navajajo, da je bilo pred začetkom bojev v mestu okoli 14000 ukrajinskih vojakov, zdaj pa jih je še nekako 4000. Veliko je ubitih, nekaj ujetih, mnogi pa so se preprosto preoblekli v civilna oblačila in pobegnili, čeprav so tisti s tetovažami, ki spominjajo na nacistično simboliko, pri tem imeli več težav, saj ruske sile pregledujejo begunce iz mesta.
Ruska strategija gre nekako takole: najprej osvoboditi mesto Mariuopol, potem v kotel zapreti ukrajinsko vojsko pred Doneckom in jo uničiti, potem pa sledijo naslednji koraki. Ob tem nekatere sile ostajajo na pristopih k mestom Kijev, Černigov, Sumi, Harkov. Glede na število zbranih ruskih čet je mogoče, da ima ruska stran v tej vojni omejene cilje in da njihovi vojaki pred Kijevom kampirajo samo zato, da pritiskajo na Zelenskega, naj podpiše mirovni sporazum, po katerem se bo Ukrajina odrekla Krimu in Donbasu in mogoče še čemu drugemu. Druga teorija je, da so bile kolone poslane na Kijev samo zato, da odvlečejo del ukrajinskih sil od Donbasa. Lahko tudi, da ruska stran načrtuje dolgotrajno vojno in se bo sčasoma usmerila na Zaporožje, Harkov, Odeso, tudi Kijev in bomo videli hudo puščanje krvi, podobno kot se je zgodilo v Siriji. Premikanje sil na vzhod mogoče ne pomeni, da se Rusija odreka zahodu Ukrajine, ampak lahko gre le za strateško odločitev, da se najprej reši en del države, potem pa obračuna z drugim. Spet, samo rusko vodstvo ve, kakšen je pravi načrt, pa še to je lahko odvisno od razmer na terenu.
Rusija je za to vojno skupaj z zavezniki v obeh republikah zbrala okoli 200000 vojakov. Ukrajina jih ima na papirju dvakrat več. Razumljivo je, da pri razmerju 1 proti 2 napadalec ne more računati na bliskovit zaključek vojne in se mora zanašati na premoč v zraku in v topništvu.
Kar se tiče ruske premoči v zraku, je že res, da rusko letalstvo vlada ukrajinskemu nebu, a ukrajinsko letalstvo še zdaleč ni povsem uničeno. V reševalni akciji v Mariupolju so izgubili nekaj helikopterjev, govori se, da celo z zaplenjenimi Stingerji, a po drugi strani so ukrajinski helikopterji izvedli uspešno akcijo čez mejo v bližini mesta Belgorod in uničil skladišče goriva. Vsake toliko časa se v zrak dvigne kakšno ukrajinsko letalo. Ruska stran metodično uničuje ukrajinske oborožene sile, njihov oklep, topništvo, komunikacijske centre, poveljniška mesta, zaloge goriva in to ima vedno večji učinek, vendar pa bo s tem tempom ukrajinska stran lahko še dolgo delovala, saj se njihovo vojaštvo, četudi je vedno bolj imoblizirano, lahko še naprej brani. Mariupolj in fronta z obema republikama sta dobra primera. Ruska stran napreduje zelo počasi in boji potekajo malodane za vsako hišo. Uničenje je temu primerno.
Vojna se ne vodi samo na bojišču, ampak tudi gospodarsko med kolektivnim zahodom in Rusijo. Izkazalo se je, da je rusko gospodarstvo močnejše, kot so pričakovali na zahodu. Ruska valuta se je vrnila na vrednost, ki jo je imela pred začetkom vojne, ruskemu gospodarstvo pa se obeta tam okoli 10% padec, čeprav je tudi to vprašljivo. Posledice seveda bodo, a posledice bodo tudi za zahod, predvsem za Evropo, ki se že kmalu lahko znajde brez ruskega plina, že zdaj pa so cene energentov in številnih dobrin poletele v nebo. Na kratko, zaradi sankcij se ruska država še ni sesula in nič ne kaže da se bo in vedno več znamenj je, da bo vojno v Ukrajini lahko vodila še mesece ali celo leta. Večina prebivalstva tudi podpira to vojno, zaradi česar ni pričakovati večjih protivojnih protestov, ali celo zadostnega pritiska na oblast, da z vojno prekine. Še več, pritisk gre v nasprotno smer, torej da se z vojno ne konča vse do popolne podreditve ukrajinske države. To bi lahko ruskemu vodstvu povzročilo hude težave, če ima res omejene vojaške cilje in se je pripravljeno zadovoljiti recimo samo z Donbasom ali še s Hersonom.
Jasno je tudi, da prav zdaj poteka večji spopad za preureditev mednarodnega reda in da Rusija, s podporo Kitajske, dela na tem, da konča hegemonijo ZDA.
Še nekaj o izgubah v teh vojni. Samo resnično naivni verjamejo podatkom o številu ubitih nasprotnikov. Podobno je z uničeno tehniko. Ruska stran je prejšnji teden potrdila, da je izgubila 1500 vojakov, skupaj z obema republikama bi to pomenilo okoli 2000 padlih. Na ukrajinski strani so izgube bržkone mnogo večje, kar potrjujejo številni posnetki trupel, ki jih nima smisla objavljati, vendar pa tudi tu nima smisla pretiravati. Bilo bi že veliko presenešenje, če bi Ukrajinci imeli čez 10000 padlih. Ne glede na ne nekatere res uničujoče udare, kakršen je bil tisti na tuje prostovoljce in na vojašnico v Nikolajevu. V slednji naj bi umrlo skoraj 300 ukrajinskih vojakov. Obe strani izgubljata tanke in oklepnike, zahodni protioklepni sistemi ležijo po fronti in jih ruska stran preprosto pobira. Očitno je, da imata obe strani na voljo dovolj orožja. Ukrajinci so seveda v slabšem položaju glede oklepa, ki ga ne morejo nadomestiti, rusi pa v boljšem, saj imajo ogromne rezerve. Ocenjuje se, da ruske oborožene sile v operaciji v Ukrajini uporabljajo približno 15% sil. Če bi se razmere zanje močno poslabšale, bi še vedno lahko na bojišče pripeljali sveže sile.
Od prejšnjega tedna se je stanje na bojiščih spremenilo v to smer, da se vedno več ruskih sil premika na vzhod Ukrajine in da se zdaj tam bijejo najhujši boji. Ukrajina večinoma brez boja vrača območja v okolici mest Kijev, Sumi in Černigov, ki so jih pe pred kratkim nadzorovali ruski vojaki. Še enkrat, to lahko nakazuje strateško odločitev Rusije, da najprej opravi z vzhodom države in se šele potem loti zahoda, ali pa omejene cilje te operacije. Glede na število sil, ki jih Rusija v tej vojni uporablja in glede na to, da nič ne kaže, da bi v boj poslala preostanek svojih oboroženih sil, kaj šele, da bi izvajala mobilizacijo, se bolj verjetna zdi slednja možnost. Če je temu tako, potem pogajanja med Rusijo in Ukrajino niso samo za okras in utegnega obe strani čez nekaj časa doseči diplomatsko rešitev.
Čas bo pokazal.
Jinov svet 