Zadnjič je nekdo na Facebooku vprašal, kaj se bo zgodilo, ko bodo enkrat Rusi v Ukrajini zmagali. Vprašanje je, kakšna ta zmaga bo, seveda, saj niti tega ne vemo čisto, kakšni so cilji ruske vojaške operacije, ampak recimo, da bodo v Moskvi razglasili zmago in obdržali velik del ukrajinskega ozemlja. Kaj se bo potem zgodilo? Nič. Mediji se bodo zelo hitro preusmerili na novo temo in pozabili na Ukrajino.

Ni tako dolgo, odkar so ZDA z zavezniki osramočeno zapustile Afganistan. Skoraj dvajset let je trajala ta vojna, v kateri so nam razni strokovnjaki vedno znova pojasnjevali, da ni mogoče, da bi Američani izgubili. Seveda, kako bi lahko ta edina preostala velesila pokleknila pred primitivnim verskim gibanjem. Denar se je stekal pod Hindukuš. Vojske so se stekale pod Hindukuš. Iz dneva v dan je afganistanska vojska rasla in se krepila.

Pa poglejte, kako se je vse končalo. Le nekaj dni so afganistanske vladne sile vzdržale brez tuje podpore. Zdaj o Afganistanu nihče več ne govori, čeprav je v državi humanitarna katastrofa in zaradi pomanjkanja hrane umira veliko ljudi. Verjetno več, kot v vojni v Ukrajini. Nihče se ne vpraša, kam je šla vsa tuja pomoč, da je Afganistan postal tako odvisen od vsakodnevnega pritoka tujega denarja in hrane. Mar niso tuje sile tam gradile tovarn, cest, elektrarn, vlagale v kmetijstvo, vzpostavljale delujočega gospodarstva? Kaj pravzaprav so tam počele skoraj 20 let?

O tem se nihče več ne sprašuje. Po porazu, tišina.

Enako je s Sirijo. Kako zelo pametni so bili razni strokovnjaki, ki so Asadovemu režimu napovedovali skorajšnji konec in novinarji, ki so v zvezde kovali ‘zmerne upornike’. Nihče ni videl preimenovane Al Kaide in vedno močnejše Islamske države, ki se je napajala na pravi reki borcev iz Evrope, ki so v Sirijo, in v Irak, prihajali preko Turčije. Kje je že bitka za Aleppo? Se spomnite, ko so govorili, da je to konec sveta, vsaj konec civiliziranega sveta? Kako je zdaj z Aleppom? Je izginil z obličja zemlje? Ni, seveda. Nihče vam ni povedal, da je bilo mesto razdeljeno na dva dela, na uporniškega in na tistega pod nadzorom vladnih sil in da so tudi uporniki streljali na vladni del, kakor so vladne sile bombardirale uporniški del. Zakaj bi vam zdaj kdo govoril o tem, da mesto še vedno živi.

O Siriji se ne govori več. Mogoče poraz preveč boli. No, v tolažbo, da bi si olajšali to bolečino, so v zahodnem svetu proti Siriji uvedli brutalne sankcije, zaradi česar se ta država spopada z velikim pomanjkanjem. Povrhu so ameriške čete prisotne na severovzhodu države, kjer vsem na očeh kradejo sirsko nafto. Nekaj, kar je v napadu iskrenosti znal priznati prejšnji ameriški predsednik Trump.

Kako se bo končala vojna v Ukrajini vam ne znam povedati. Da, ruska stran ima ogromno premoč, ampak spet, niti tega ne vemo, kaj bi pravzaprav radi. Vso državo? To se zdi pretirano in preveliko breme za rusko gospodarstvo. Polovico države? Do reke Dnjeper? Odeso? Samo Doneck, Lugansk in kopenski most do Krima? Kdo bi vedel. Samo manipulanti in lažnivci berejo misli ruskega vodstva, vsi drugi samo ugibamo. Toda, jasno je, da bo potem, ko bo nastopil čas za naslednjo veliko stvar, medijska pozornost preusmerjena. Tako kot zdaj nihče ne govori o Covidu-19, tako potem nihče ne bo govoril o Rusiji in Ukrajini. Verjetno bodo na vrsti Kitajci. Ali kaj drugega. No, Jemen ne bo na vrsti. Trpljenje ljudi tam naših medijev in politike nikoli ni zanimalo, kaj šele, da bi proti Savdski Arabiji uvajali sankcije. Sankcije, ki bi za razliko od tistih uvedenih proti Rusiji, res lahko kaj spremenile, saj bi Savdska Arabija popustila.

Afganistan ni nikamor izginil, samo govori več nihče ne o tisti ubogi državi. Tudi Covid-19 ni izginil, a je kar naenkrat povsem nepomemben. Tako bo nekega dne tudi z Ukrajino.