Poznate tisto svetopisemsko? Najprej ljudstvo navdušeno pričaka Jezusa, ga slavi, a ne mine veliko časa, ko množice vpijejo križaj ga! Med njimi verjetno kar veliko taistih. Tako hitro ljudje spremenijo mnenje, preidejo od občudovanja do sovraštva. Takšno pot je opravila tudi predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec. In ne, korupcija nima nič s tem.
Ko je Aleksandra Pivec od Karla Erjavca prevzela vodenje DeSUS, je bila še lojalna članica Šarčeve vlade. Erjavca ogromno ljudi na politični levici nikoli ni maralo. Zamerili so mu marsikaj, tudi to, da je bil vedno pripravljen izsiljevati svoje koalicijske partnerje in da pri tem ni bil preveč izbirčen. Sodeloval je z Janšo in sodeloval je s Cerarjem. Ko ga je zamenjala Aleksandra Pivec, so bili navdušeni. Tu je bil primer mlade gospe, lepo oblečene, svež veter v stranki upokojencev. Politična desnica jo je kot članico Šarčeve vlade preko svojih medijskih izpostav hitro napadla in sprožila afero SRIPT, v kateri ni šlo za malo denarja. Toda, kmetijska ministrica Pivec zaradi tega ni letela iz vlade. Nikomur na politični levici ni bilo posebej mar za te obtožbe.
Potem se je Šarec odločil, da preprosto ne more več. Menil je, da so najboljša pot naprej predčasne volitve. V SMC in v DeSUS se niso strinjali. Ni bilo tako, da bi Aleksandra Pivec s puško v rokah prisilila poslance svoje stranke, da gredo v koalicijo z Janšo. To je bila njihova samostojna odločitev. To so želeli, kar so kasneje, tudi ko se je na čelo DeSUS znova vrnil Erjavec, tudi dokazali. Noben pritisk jih ni prisilil, da bi pomagali strmoglaviti Janšo. Toda, Aleksandra Pivec je v očeh tistih, ki so jo še mesece prej občudovali, naredila največji možni greh. Prestopila je na Janševo stran, mu omogočila vzpostavitev njegove tretje vlade. Začel se je medijski pogrom in povodenj sovraštva na družabnih omrežjih. Tisti, ki jih prej afera SRIPT ni posebej motila, so se zagrizli v nekaj sto evrov, ki jih je občina Izola plačala za njeno nastanitev med službenim obiskom, ki pa naj bi bil hkrati tudi zasebne narave. Vse je naenkrat bilo narobe s Pivčevo. Ljudje, ki sicer obsojajo seksizem, so se začeli norčevati iz njene garderobe, jo označevati za maloumno kokoš in podobno. Meja kar naenkrat ni bilo več.
Razlog, zakaj je Pivčeva postala takšna tarča sovraštva in pravcatega medijskega umora, je preprost in nima nobene zveze s korupcijo. Tisti, ki so hoteli zrušiti Janševo vlado, so začeli pritiskati na Janševe zaveznike. Enega za drugim so hoteli prisliliti, da ga nehajo podpirati in DeSUS in SMC sta pač bili tarči. Navsezadnje je bila Janševa večina trhla, le nekaj poslancev je bilo treba odtrgati iz njegove koalicije. Načrt je bil odstraniti Pivčevo in jo nadomestiti z nekom, ki bi stranko odpeljal iz koalicije in na koncu je to vlogo prevzel Erjavec, a vse skupaj zaman, saj so poslanci začeli delovati po svoji volji.
To je zdaj že zgodovina. Dočakali smo redne volitve. Aleksandra Pivec je še vedno problem. Zakaj? Preprosto, Naša dežela je potencialni Janšev zaveznik. Zaradi tega jo SDS podpira, politična levica pa še naprej napada. Namreč, če Naša dežela pride v Državni zbor, lahko Janši omogoči novo večino.
In tako je na eni strani vladna stran Pivčevi po nekih čudnih pravilih omogočila, da na soočenjih na RTV Slovenija sodeluje kot predstavnica parlamentarne stranke, medtem ko je Golobovemu Gibanju Svoboda to želela preprečiti), po drugi strani pa se nadaljujejo srditi napadi nanjo in se pojavljajo nove afere. Če bo po nekem čudežu Naša dežela prišla v Državni zbor in se potem odločila, da bo sodelovala v Golobovi vladi, si lahko mislimo, da bodo tisti, ki jo zdaj napadajo, bolj tiho, podpora s politične desnice pa se bo prelevila v agresivne napade nanjo. Da, takšna je pač politika.
Priznam, da me to zelo moti. Aleksandra Pivec je političarka, ki s svojo stranko nagovarja podeželje, kmete, upokojence, govori o decentralizaciji, se uvršča nekam na sredo med konservativni in liberalni blok, skuša voditi zmerno politiko povezovanja z vsemi. Nisem še slišal, da bi kdaj bila posebej hudobna in žaljiva, čeprav občasno, potisnjena v kot, le izstreli kakšno bolj negativno besedo. Toda, Aleš Hojs to že ni. Bolj je podobna Borutu Pahorju. Tudi v tem, da rada hodi po terenu in se srečuje z ljudmi. Kar je edino pravilno, a marsikomu vseeno gre v nos. Ne vem čisto zakaj. Mogoče zato, ker takšni nočejo, da se politika druži z navadnimi ljudmi? Kdo bi vedel.
Poglejte, če tako brutalno preganjate politike, kot je Aleksandra Pivec, potem boste na koncu končali s politiki, kot je Janša. Z ljudmi, ki jim ne bo več mar za vse medijske napade in ki bodo nenehno napadali nazaj. Politiki s trdo kožo, ki bodo nagovarjali svojo bazo in poniževali vse druge. Politično sceno boste spremenili v greznico. Dobro, lahko, samo ne jokajte potem, da vas nihče več ne posluša, da je politika samo še boj za dostop do korita. Nikomur ne govorim, naj na volitvah voli Našo deželo. Če se z Aleksandro Pivec ne strinjate, je to povsem normalno, toda za Božjo voljo, počasi bomo morali potegniti neke meje, ko gre za odnos do politike. Potrebujemo nek nivo, ograditi se moramo od brezobzirnega sovraštva in otresti se moramo dvoličnosti, ko je pomembno le še to, kdo je naš in kdo ni.
Jinov svet 