Vojna v Ukrajini ni vplivala na razmerja moči na političnem parketu, ali pa je imela izredno majhen učinek na podporo političnih strank. To kljub temu, da so mediji to temo na predvolilnih soočenjih postavljali v ospredje. Seveda, razlika med posameznimi strankami, za razliko Jelinčićeve SNS, je minimalna. Vsi obsojajo rusko agresijo, spopadajo se le okoli tega, kdo bo bolj odločen v takšnih obsodbah.

Po zadnji anketi Ninamedie za Večer, se je podporo Robertu Golobu in njegovemu gibanju Svoboda še okrepila. Po njihovi volilni napovedi mu kaže na 27,3%. Po drugi strani obema strankama članicama koalicije KUL, ki večino svojih volivcev zajemata iz istega bazena, ne kaže najbolje. LMŠ je na 5,7%, SAB na 3,8%. Dobra novica za SAB je, da se je stranka v preteklosti okrepila z nekaterimi prebežniki iz DeSUS (ki je povsem na dnu) in lahko Alenka Bratušek nagovarja upokojence. To bi utegnilo biti ravno dovolj za preboj v Državni zbor.

Povezava med koalicijo KUL in gibanjem Svoboda počasi pluje proti veliki zmagi. Janez Janša ostaja pri svoji podpori, a to ni nobeno presenečenje. Za zmago potrebuje zaveznike, teh pa je premalo. Medtem ko po anketi Ninamedie SDS nagovarja 21,4%, jih ima NSi le 4,6%, Povežimo Slovenijo pa je pri 3,3%. Naša dežela Aleksandre Pivec je pri 1,8%. Da bi SDS lahko resnično slavila, bi se v Državni zbor morali prebiti tako Pozitivna Slovenija kot tudi Naša Dežela, pa še tedaj je vprašanje, če bi imeli dovolj. Hkrati bi se namreč moralo zgoditi tudi to, da bi LMŠ in SAB ostali pred vrati Državnega zbora in s tem izničili kar nekaj %.

Televizijska soočenja nekaj malega vplivajo na odločitev volivcev, vendar pa bržkone le znotraj posameznih blokov. Nič, kar bo Aleš Hojs rekel o Golobovi plači, ne bo liberalnega volivca prepričalo, da bo podprl SDS. Nič, kar bo Alenka Bratušek povedala o zadolževanju pod Janševo vlado, ne bo konservativnega volivca prepričalo, da glasuje za LMŠ. Je pa nastop posameznik kandidatov vseeno pomemben, saj se podpora seli znotraj blokov. Očitno je Luka Mesec bolj prepričljiv od Tanje Fajon, tako da mu anketa Ninamedije Levici pripisuje 12%, SD pa 9,8% Nastopi koordinatorja Levice so zelo prepričljivi in tudi dokaj spravni, tako da ne odvračajo volivcev, da bi se selili k SD. Po drugi strani Tanja Fajon zagotovo nekaj izgublja med tistimi volivci, ki se nahajajo nekje med liberalnim in socialističnim taborom.

Razmerja med konservativno nacionalističnim taborom, ki ga vodi Janša in med liberalnim, v katerega posegajo Golob, Šarec in Bratušek in socialističnim, za katerega se spopadata Levica in SD, so dokaj trdna. Tukaj ni mogoče veliko narediti. Jasno postaja, da je politični desnici poskus, da demonizira Levico, preko nje druge stranke na levici obtoži paktiranja s skrajneži in se tako polasti bolj zmernih, liberalnih volivcev, spodletel. Zgodba o politični sredini je bržkone zaključena.