Konflikta med kolektivnim zahodom in Rusijo ni bilo težko napovedati. Če ne bi bilo vojne v Ukrajini, bi bilo kaj drugega, četudi povsem izmišljen razlog, zaradi katerega bi ZDA in sateliti uvedli nove sankcije. Rezultat, poskus z gospodarskimi in diplomatskimi sredstvi zadušiti rusko državo, bi bil enak. Razlog namreč ne leži v delovanju ruske države, ampak v strahu ZDA, da se doba njihove prevlade končuje. Nekaj je treba narediti in to hitro.
Strategija ZDA je preprosta in razumljiva. Enopolarni trenutek, ko je Washington lahko naredil vse, kar si je želel, se je končal. Ne le zaradi vojne proti terorizmu, ki je močno zmanjšala prestiž njihovih oboroženih sil in se je končala s porazoma v Iraku in Afganistanu. Ne le zaradi vsega zapravljenega denarja za vojaški stroj, ki se je čez ves svet poganjal za islamskimi skrajneži, medtem pa je zmanjkalo za investicije v domačo infrastrukturo. Po drugi strani se je gospodarsko močno okrepila Kitajska, Rusija se je znova postavila na svoje noge in tudi preostanek sveta je napredoval. Ker ZDA same ne morejo več ustaviti svojih konkurentov, potrebujejo zaveznike. Najlažje je to narediti tako, da se sprovocira večji konflikt in potem države v regiji vpreže v zavezništvo, v katerem imajo ZDA vodilno vlogo.
Spopad med kolektivnim zahodom in Rusijo se ni začel 24. februarja, ko je ruska stran začela s svojo vojaško operacijo v Ukrajini. Lahko rečemo, da je že v začetku tisočletja postalo jasno, da zahod želi šibko, podrejeno Rusijo in da ne bo upošteval interesov največje države na svetu. Podpora čečenskim teroristom je že pokazala, kako je zahod pri tem pripravljen delovati. Da, tudi s podporo islamskim skrajnežem. Druga bitka je bila vojna v Gruziji, ki jo je leta 2008 z nočnim napadom na uporniški Abhazijo in Južno Osetijo začel gruzinski predsednik. Vojna, v kateri se je izkazalo, kako zelo brezobzirni so Američani, ko nekoga sprovocirajo v neumen napad, potem pa ga pustijo na cedilu. Primer Ukrajine, ki so jo osem let po državnem prevratu leta 2014 pospešeno oboroževali, je le ponovitev gruzinskega scenarija.
Z vojno v Ukrajini so ZDA dosegle to, kar so želele. Razkol med kolektivnim zahodom in Rusijo. Kdorkoli zdaj v zahodni Evropi želi vzpostaviti miroljubne odnose z vzhodnimi sosedi, tvega da ga bodo podivjani propagandisti razglasili za Putinovega agenta. Američani bodo lahko mirno prodajali svoj naravni plin in Evropejce zalagali s svojim orožjem, Evropa pa bo delovala kot podaljšek ameriškega imperija v hladni vojni z Rusijo. Cilj dosežen. Namreč, ZDA bi same zelo težko škodovale ruski državi, z vsemi Evropejci na svoji strani pa imajo na voljo gospodarske in človeške resurse, ki jih lahko uporabijo ob boku svojih.
A potem je tu še Kitajska. Vsak dan, ko se kolektivni zahod ukvarja z vojno v Ukrajini in s posledicami gospodarske vojne z rusko državo, Kitajska gospodarsko raste. Vsak dan je vojaško močnejša. Vsak dan tehnološko bolj napreduje. Vsak dan je njen vpliv na države globalnega juga večji. Da bi preprečili njihov nadaljni vzpon, da bi omejili njihovo rast, Američani potrebujejo konflikt v vzhodni Aziji, da bodo lahko Kitajski naredili to, kar so naredili Rusiji. Čas se izteka. Cilj je konflikt, zaradi katerega bodo države kot Japonska, Južna Koreja in Avstralija postale zvesti služabniki ameriškega imperija in bodo v svojo škodo pripravljene pretrgati gospodarske vezi s Kitajsko in jih nadomestiti s povečano trgovino z ZDA.
Temu se je skorajda nemogoče izogniti. V Pekingu se zavedajo, kakšna igra je to, a kaj veliko narediti ne morejo. Če ne bo pravega razloga, si ga bodo Američani preprosto izmislili in vsa zahodna medijska mašinerija bo prenašala njihove laži, ne glede na to, kako absurdne že bodo, posledično pa bo velik del prebivalstva na kolektivnem zahodu in v vzhodni Aziji tem lažem verjel. Seveda bi bila najbolj učinkovita vojna, recimo za Tajvan, ki bi ga ZDA žrtvovale podobno, kot so Ukrajino, zaradi česar je pričakovati vedno večjo prisotnost ZDA na tem otoku. Toda, zadostuje lahko že pogreta zgodba o genocidu nad Ujguri. Ali pa poročilo o tem, da Kitajci razvijajo morilske paradižnike, s katerimi bodo napadli Avstralijo. Po vsem medijskem poneumljanju je zdaj že dovolj ljudi na kolektivnem zahodu, ki bi verjeli tudi v takšno neumnost. Ne le verjeli, bili pripravljeni povsem uničiti življenje vsakomur, ki bi v to dvomil.
Za ZDA je ključno, da svet razbijejo na dvoje in ohranijo prevlado v svojem delu. Če tega ne verjamete, se le vprašajte, kdo je tisti, ki uvaja gospodarske sankcije (kolektivni zahod) in kdo je tisti, ki se drži pogodb o dobavi plina in nafte (Rusija) in komu koristi svobodna trgovina (Kitajska), kdo pa bi rad onemogočil svoje konkurente (recimo ZDA v primeru Huawei) in tako pridobil prednost svojim proizvodom. Da, posledica bodo siloviti gospodarski pretresi in najbolj bodo trpeli prav zavezniki ZDA v Evropi in v vzhodni Aziji in ko se bodo stvari stabilizirale, bodo povsem odvisni od ameriške dobre volje. To je tudi cilj.