Predstavljajte si, da imate predsednika, ki onemogoči oddajanje opozicijskih medijev, prepove delovanje opozicijskih strank, voditelja stranke z okoli 20% podporo pa da aretirati in ga v očitno slabem stanju želi zamenjati za vojne ujetnike nasprotne strani v vojni. Da imate predsednika, ki mu niti na misel ne pade, da bi recimo prepovedal delovanje skrajnih nacionalistov, ali vzpostavil red v državi, v kateri drugače misleče in ‘kriminalce’ vežejo na drevesa in ulične svetilke, slačijo in potem pretepajo. Bi rekli, da je takšen človek vzoren predstavnik liberalne demokracije?
Zakaj se potem ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega na kolektivnem zahodu slavi malodane po Božje in se mu vsepovsod odpira vrata? Ker je vojna, seveda, vojna, v kateri kolektivni zahod z vsem svojim medijskim propagandnim aparatom ustvarja javno mnenje v prid Ukrajine in v škodo Rusije.
Tako delovanje ukrajinskega režima v primeru opozicijskgea voditelja Medvedčuka opravičuje Večer:
Čeprav je naftni in medijski baron Viktor Medvedčuk veljal za najboljšega prijatelja ruskega predsednika Vladimira Putina v Ukrajini, se Kremelj po njegovi aretaciji ne želi pogajati za njegovo izpustitev. Vodja proruske Opozicijske platforme za življenje, največje opozicijske stranke v Ukrajini, je podpornik ruskih interesov v Ukrajini – tudi po ruski priključitvi Krima leta 2014 in začetku vojne v Donbasu. Pogosto ga imenujejo princ teme, saj je že dve desetletji zvest Putinov zaveznik in zaupnik. Medvedčukove vezi s Putinom in njegovo družino pa segajo še globlje – nista le politična zaveznika. Skupaj sta dopustovala ob Črnem morju v Putinovi rezidenci v Sočiju in v Medvedčukovi vili na Krimu, Putin pa je celo boter Medvedčukovi hčerki Dariji.
Na tak način je seveda možno opravičiti vse. Tudi, da gospoda Medvedčuka preprosto ubijejo. Ali mučijo in njegovo truplo razkosano vržejo na ulico. Vse. Tako deluje propaganda. Ker da je ruski človek, ruski agent, Putinov prijatelj in je vse dovoljeno. Nihče se ne vpraša, ali je država še lahko demokracija, če nekoga preganjajo samo zato, ker je naklonjen neki državi. Nihče se ne vpraša, kaj pomeni, da takšno stranko podpira okoli 20% prebivalstva, a njihovo mnenje očitno ni pomembno. Mogoče pa Ukrajina le ni enotna? Mogoče le ni demokracija? Mogoče pomemben del prebivalstva želi mirno sobivati z Rusijo, mogoče si del celo želi prebivati v Rusiji? Mogoče prebivalstvo Donbasa resnično želi samostojnost?
Toda takšnih vprašanj ne smemo postavljati. Režim lahko zatira opozicijo in potem lahko mediji trdijo, da je ljudstvo enotno, saj, nihče si ne drzne reči karkoli proti trenutni oblasti. Na tak način preprosto ne moremo vedeti, kaj si navadni prebivalci Ukrajine mislijo. Bili bi nori, če bi svoje poglede, če so ti v nasprotju z uradnimi, razglašali, saj jih lahko hitro pograbijo varnostne sile. Pomislite, enega izmed pogajalcev z rusko stranjo so preprosto ubili. Kar tako, meni nič, tebi nič. Nihče tega ne problematizira. Je nepomembno. A po drugi strani moramo verjeti vsakemu poročilu o ruskih vojnih zločinih, čeprav so vse te zgodbe rahlo sumljive.
Jinov svet 