Za pravoslavne velikonočne praznike se tako imenovana druga faza ruske vojaške operacije v Ukrajini nadaljuje predvsem s topniškim obstreljevanjem in z nekaj malega poskusov napredovanja. Medtem so sile DNR in njihovi ruski zavezniki v pristaniškem mestu Mariupolj branilce omejili na jeklarno Azovstal, kjer nikogar več ne morejo resno ogroziti. Ruski predsednik Putin je celo ukazal svojemu obrambnemu ministru, naj preneha s poskusi zavzetja jeklarne, ker bi to povzročilo preveč žrtev med napadalci, a posebne sile DNR pač odgovarjajo svojemu predsedniku Denisu Pušilinu in zaradi tega ni izključeno, da napadov ne bodo nadaljevale republikanske sile.
Glavni boji za Mariupolj so končani. Ukrajinske sile v jeklarni čakajo svoj konec. Če ne drugače, jim bo na koncu zmanjkalo hrane. Ukrajinske protiofenzive, ki bi se iz smeri Zaporožja lahko prebila do mesta, ni pričakovati. Tega se zavedajo tudi v Kijevu. Kljub temu se nadaljuje propagandna vojna, v kateri večina medijev po kolektivnem zahodu preprosto prenaša sporočila ukrajinskega obrambnega ministrstva. Prodaja se napačno sliko stanja v mestu, po katerem le to še ni padlo in imajo vojaki Doneške republike in ruske oborožene sile še vedno težave z boji po vsem mestu, hkrati pa se trka na moralno vest občinstva, ko se govori o civilistih, ki da so še ujeti in jim Rusi ne pustijo, da bi zbežali na varno. Pri tem ti mediji pogosto uporabljajo posnetke ruskih novinarjev, ki pa jih potem obrežejo na tak način, da ni mogoče videti celotne slike. Nikoli tako ne boste videli posnetkov ruskih vojakov, ki rešujejo civiliste iz kleti, kjer so se skrivali po več tednov, o tem, da mnogi izmed teh civilistov govorijo, da so po njih streljali ukrajinski vojaki, pa se tako ali tako ne sme govoriti.
Nekatere sile, ki so bile udeležene v bojih za Mariupolj se že premikajo proti drugim bojiščem. Nekatere čaka oddih pred nadaljevanjem bojev. Nobena skrivnost ni, da frontna črta zdaj poteka vzhodno od Zaporožja, po predmestjih Donecka in potem okoli Severodonecka do Izjuma. Tu se namreč nahaja velika ukrajinska sila, njihove najboljše enote, ki so se leta in leta pripravljale na obračun z obema republikama, pri tem pa so se odlično vkopale in so pripravljene na spopad s sicer številčno ne toliko močnejšim nasprotnikom, ki pa ima na svoji strani zračno premoč, lahko pa tudi lažje oskrbuje svoje enote.
V preteklem tednu so napadalci uspeli na več mestih prebiti fronto in zavzeti nekaj naselij, vendar je napredek zelo počasen in v skladu s tistim, kar smo videli v Mariupolju. Boji potekajo malodane za vsako hišo, zaradi česar je uničenje ogromno. Cilj, ukrajinske sile zapreti v kotel in jim onemogočiti oskrbo s strelivom, gorivom in hrano, je dobro znan. Zaradi tega ne preseneča, da so ruske sile večji napredek dosegle pod Izjumom in pri Novosilki, kar nakazuje, da nameravajo kotel zapreti nekje med Pavlogradom in Krasnoarmejskim. Ta operacija utegne trajati še mesece in mesece. Šele potem bo lahko prišlo do preusmeritve na Harkov, Zaporožje, ali celo za večjo operacijo v smer Nikolajeva in Odese.
Pomanjkanje sil, ki bodo sicer okrepljene s tistimi, ki prihajajo iz Mariupolja, onemogoča večji pritisk na vsej fronti. Tako so sile DNR preprosto opustile napade na predmestje Donecka Marinko, fronta pa je statična tudi v Avdejevki in v Popasni, kjer so sile LNR sicer zavzele že skoraj polovico mesta. Na drugi strani nastajajočega kotla so Čečeni zavzeli Kremino, ruske sile pa so se prebile pred Liman, ki je nedaleč od Slavjanska, kjer se je leta 2014 začel odpor proti novi ukrajinski oblasti in s tem tako imenovana ruska pomlad. Slavjansk ima zaradi tega veliko simbolično težo.
Druga faza ruske vojaške operacije vsaj po do zdaj videnem pomeni sirski scenarij za Ukrajino, torej izčrpavanje nasprotnika s topništvom in letalstvom in s počasnim napredovanjem kopenskih sil. Branilcem pri tem ogromne količine protioklepnih raket ne pomagajo veliko, kakor niso pomagale niti upornikom v bojih proti sirski vladni vojski. Povrhu se ukrajinske sile vedno bolj soočajo s težavami z gorivom, saj je rusko letalstvo začelo uničevati skladišča povsej državi, cilji napadov so postali tudi mostovi in želežniške povezave, zaradi česar je vedno težje prevažati orožje, strelivo, oklep in topništvo. Predvsem večji kosi opreme predstavljajo lahke cilje za rusko letalstvo, medtem ko lahko lažje orožje Ukrajinci prevažajo kar v civilnih vozilih, kar ruski strani predstavlja velike težave. Tudi zaradi tega se raje osredotočajo na uničevanje večjih skladišč.
Medtem kolektivni zahod od dobave lažjega orožja prehaja k pošiljanju tankov in topništva, kar že priča o tem, da razni Javelini in Stingerji niso dovolj za boj z rusko vojsko. Ob tem je treba pripomniti, da dolgoročno takšno preskrbovanje Ukrajine z orožjem ni možno. Kot je poročal The Washington Post, so zahodne sile že močno izčrpale svoje zaloge. ZDA so Ukrajincem poslale tretjino svojih protioklepnih raket Javelin. Ukrajinci bi naj medtem vsak dan porabili za teden dobav protioklepnega orožja. Da bi vse to nadomestili, bi zahod moral pošiljati še veliko več orožja, a tega preprosto ne more, vsaj ne zelo hitro, ker bi bil potreben zagon vojaške industrije.
Po drugi strani nič ne kaže, da bi kombinacija vojaških naporov in gospodarskih sankcij silila Rusijo k predčasnemu končanju vojaških operacij. Zdi se celo, da lahko to vojno vodijo še leta in leta. Skoraj dva meseca se že bije ta vojna, a Rusom streliva, hrane in goriva seveda ni zmanjkalo, kakor so napovedovali nekateri ne preveč brihtni strokovnjaki in novinarji. To se ni zgodilo niti pri bolj naprednem orožju, saj še vedno vidimo napade z raketami Kalibr. Očitno ruska vojaška industrija lahko nadomesti vse izgube. Jasno, v tej vojni je ruska stran do zdaj uporabila dokaj majhne sile, pogosto opremljene s starejšim orožjem, medtem ko očitno najboljše drži v rezervi. Zaradi tega je tako redko videti kakšen uničen tank tipa T-90, ogromno pa starejših T-72.
Medtem se na preostanku fronte ne dogaja veliko. Ukrajinci sicer tu in tam poskusijo s kakšnim napadom in zavzamejo kakšno vas, od koder so se ruski vojaki prej umaknili in to spremenijo v veliko propagandno zmago, a v resnici pravih premikov na zahodu, severno od Hersona in na vzhodu, v okolici Harkova, ni.
Ob vojaških spopadih se nadaljuje propagandna vojna, v kateri ima ukrajinska stran ogromno prednost, a tudi ruska stran je sposobna uspešno nagovarjati svoje prebivalstvo. Ukrajinci ruske nasprotnike še vedno slikajo kot agresorsko armado, ki pobija in posiljuje vse po vrsti, hkrati pa doživlja katastrofalne vojaške poraze in izgublja tehniko in ljudi in bo prej ali slej doživela popoln zlom. Na drugi strani Rusi vztrajno svoje nasprotnike enačijo z nacisti in trdijo, da je vse uničenje na bojišču posledica delovanja ukrajinskega topništva. Ukrajinska stran ima preprost cilj, lagati tako odločno, da se domače prebivalstvo ne bi predalo malodušju, hkrati pa zahodno javnost bombardirati z zgodbami o vojnih zločinih in zahtevati dobave več in več orožja. Ruska stran svoje prebivalstvo prepričuje, da gre za boj na življenje in smrt, v katerem Rusija ne sme in ne more izgubiti, ob tem pa z obujanjem strahov pred nacizmom riše vzporednice z drugo svetovno vojno.
Skoraj vse možne sankcije proti Rusiji so že bile uvedene. To se ni zgodilo le tam, kjer bi to pomenilo hud udarec za evropsko gospodarstvo. Zaradi tega ruski plin še kar prihaja in se evropski voditelji pripravljajo na to, da ga bodo plačevali v ruski valuti, čeprav tega nihče noče priznati. Ruska valuta je medtem povrnila svojo vrednost izpred vojne. Gospodarski šok zaradi sankcij je seveda hud na obeh straneh, zaradi česar cene letijo v nebo, a ne Rusija, ne Evropa zaradi tega ne bo propadla. Prišlo bo do boleče prilagoditve, po kateri bo vezi med obema stranema še manj. Evropejci bomo povsem odvisni od ZDA, Rusija pa od Kitajske.
O izgubah v tej vojni nima smisla izgubljati veliko besed. Eni in drugi število ubitih nasprotnikov pretiravanjo do nezavesti. Kdo bi v resnici vedel. Beseda le o križarki Moskva. Po poročanju ruskega obrambnega ministrstva je umrl en mornar, 23 jih pogrešajo (kar skoraj zagotovo pomeni, da so umrli), drugi so se rešili.
Jinov svet 