Golob porazil Janšo in prizadejal hude izgube koaliciji KUL

Je že nekaj poetičnega na tem, da je Roberta Goloba na politično sceno svojimi potezami izstrelila Janševa vlada. To je tako, ko si samemu sebi največji sovražnik, a nisi sposoben spoznati, da boš potoval od poraza do poraza, vse dokler si boš s svojimi dejanji in besedami ustvarjal nasprotnika za nasprotnikom. No, če ne bil Golob, bi mogoče bil Vesel, ali Čeferin, ali spet kdo drug. Seznam je dolg.

Ne, nismo še končali z obdobjem instant strank in rešiteljev. Robert Golob čisto tehnično ni nov obraz, ker je s politiko stik imel že prej, toda večina Slovencev ga je vendarle prepoznala kot takšnega in mu podarila podobno veličastno zmago, kot jo je leta 2014 še enemu rešitelju, Miru Cerarju. Podobnosti so očitne. Tudi takrat je na prizorišče stopila politična stranka polna neznancev. Upal bi si staviti, da velika večina volivcev Gibanja Svoboda pozna le enega ali dva poslanca te stranke, o njenem političnem programu pa tako ali tako ne ve nič. Glasovali so za Goloba, za še eno reinkarnacijo Janeza Drnovška, ker so po eni strani želeli poraziti Janšo, po drugi strani pa imeti zmernega predsednika vlade, ki bo politiko naredil vsaj malo bolj dolgočasno in umirjeno.

41 poslancev si je priborilo Gibanje Svoboda in skupaj s preostankom koalicije KUL ima solidno večino. SD je dobila 7, Levica, ki se je komaj prebila v Državni zbor pa 5 poslancev. Na drugi strani ne moremo reči, da je SDS doživela kakšen hud poraz. Pač, nagovorila in mobilizirala je svoje zveste privržence in si pridobila 27 poslanskih mest, NSi pa jih je medtem dobila 8. Za Janšo seveda nikoli ni bil problem rezultat teh dveh strank, ampak pomanjkanje potencialnih zaveznikov. Edino upanje, ki ga je imel na teh volitvah, je bila Povežimo Slovenijo, ki je na nek način razširjena SLS, ne glede na to, da jo je na volilnih soočenjih večinoma zastopal Zdravko Počivalšek iz nekdanje SMC. Ni uspelo. POS je s 3,41% ostala pred pragom.

Mimogrede, kdo ve, če nekega dne ne bo kakšen poslanec Gibanja Svoboda v podobnem položaju, kot je zdaj Počivalšek.

Če je volivec politične desnice, oziroma bolje rečeno, konservativnega tabora, zelo zvest, je na drugi strani volivec liberalnega tabora sila muhast. Ni bilo težko napovedati rezultata SDS in NSi in tudi za POS je bilo jasno, da ima tam nekje okoli 4% podpore. Skupaj ta tabor dosega približno tretjino volilnega telesa. Razmerja moči so stabilna. SDS je prevladujoča stranka, ne glede na to, da se zateka v skrajnosti, ali morda prav zaradi tega, NSi medtem ni sposobna preboja na tako imenovano politično sredino, kar v tem primeru ne pomeni ničesar drugega, kot bolj zmerno liberalne volivce, SLS, se opravičujem, POS pa je že leta, kljub dokaj močni lokalni prisotnosti, nesposobna SDS in NSI odtrgati dovolj volivcev za uspeh.

Zakaj je Robert Golob tako premočno slavil in ob tem nehote uniči SAB in LMŠ? Odgovor je preprost in ni veliko tega, kar bi Šarec in Bratušek lahko naredila. Namreč, tu je en sam volilni bazen, iz katerega črpajo vse te liberalne stranke, vse te reinkarnacije Drnovškove LDS. Gre za volivce, ki so dokaj liberalni in zmerni, a hkrati zelo nehvaležni in nelojalni. Ko se jim kaj zameri, si poiščejo nov obraz in ga podprejo, hkrati pa zavržejo politične stranke in posameznike, ki so jih še včeraj podpirali. Golob je tokrat SAB in LMŠ pač pobral veliko večino podpore. Njegovi volivci še niso imeli časa, da bi mu kaj zamerili, kot so to Cerarju, Bratuškovi in Šarcu. Počakajmo, čisto mogoče, da mu kmalu bodo, čeprav niti ne bo naredil kakšne dramatične napake.

Ni bilo težko napovedati uspeha Gibanja Svoboda in poraza LMŠ in SAB. Kar je bolj zanimivo, je padec podpore SD in Levici, ki se uvrščata v socialistični blok. Levica se je celo komaj prebila v Državni zbor. Zakaj je temu bilo tako? Zakaj se je toliko ljudi odločilo, da podpre Goloba in ne SD in Levice? So v sebi našli bolj ekonomsko liberalne nazore in se odvrnili od socialističnih obljub Levice? Jih je s svojo bolj robato govorico pregnal Miha Kordiš? Je bila Tanja Fajon preprosto preveč neprepričljiva? Kdo bi vedel. No, za razliko od LMŠ in SAB, bi bolj napadalna drža Levice in SD proti Robertu Golobu lahko imela učinek in obema strankama prinesla višjo podporo. Toda, celotna koalicija KUL se je odločila, da je prvi cilj teh volitev spodnesti vlado Janeza Janše in je z Gibanjem Svoboda zgledno sodelovala.

Le pet strank se je prebilo v Državni zbor. Robert Golob lahko koalicijo sestavi s samo eno partnetico. Dovolj mu je že SD, če je že sodelovanje z NSI sila nevarno, saj bi se del njegovih volivcev lahko počutil izdan in bi mu čez noč odtegnil svojo podporo. No, v medijih že vidimo silovit pritisk, naj se Gibanje Svoboda odreče sodelovanju z Levico, ki ima edina bolj radikalno socialističen program, kar vzbuja strah pri podjetniškemu razredu in njihovih medijskih izpostavah. Toda, tudi če bo Golob sodeloval z obema preostalima članicama koalicije KUL, to ne bo načelo njegove prevlade. Gibanje Svoboda bo imelo 41 poslancev, SD in Levica pa 12. Robert Golob bo lahko suvereno vodil vlado, ob tem pa se mu ne bo treba bati takšnih pretresov, kakršnih je po prejšnjih državnozborskih volitvah bil deležen Marijan Šarec, ki je imel v koaliciji pet strank. Dve od teh sta vodila nekdanja predsednika vlade, povrhu je imel na čelu DeSUS še zelo odločnega in neugodnega Karla Erjavca, da ne govorimo o tem, da je njegova večina temeljila na sodelovanju z neupogljivo Levico. Težave Roberta Goloba bodo mnogo manjše. Obvladovati tri stranke je pač lažje, kot obvladovati šest strank. Šarec je tudi imel le 13 svojih poslancev, Golob jih ima 41.

Če lahko v tej sestavi Državnega zbora pričakujemo več stabilnost, kot pod Šarčevo vlado, pa se je treba tudi zavedati vseh nevarnosti, ki prežijo. Najprej, v prihodnje ne bo več mogoče tako velikodušno razmetavati denarja v gospodarstvo in med državljane. Treba bo zmanjšati proračunski primanjkljaj. To bo bolelo. Nekje bo moralo zmanjkati sredstev, nekje se bo varčevalo in prepričani smo lahko, da tisti, na hrbtih katerih se bo varčevalo, zadovoljni ne bodo. Drugič, posledice vojne v Ukrajini in spopada med kolektivnim zahodom in Rusijo utegnejo zelo poslabšati gospodarske razmere v Evropi. Še posebej, če bodo naši voditelji res tako nori in bodo uvedli embargo na ruski plin. Deležni bomo visoke inflacije in krčenja BDP, zaradi česar bo naš dolg postal večje breme, kot je zdaj. Ljudje bodo izgubljali službe in preklinjali tiste na oblasti, ko bodo v mrzlih stanovanjih čakali na bolj tople dni in če bodo po odločitvi vlade, kakor je to napovedal Robert Golob, le deležni podpore za ogrevanje, bo glavni udarec pač zadel gospodarstvo, z zelo grdimi posledicami za vse nas.

Pred nami je zelo nevaren čas in Robert Golob bo moral pokazati veliko spretnosti, da se bo izognil najhujšim oviram.

Potem je tu še drug problem. Od danes na jutri ni tako enostavno vzpostaviti politične stranke z 41 poslanci, vsemi ministri in državnimi sekretarji in vsem, kar spada zraven. Kvalitetni kadri so problem. Prav tako preverjanje tistih, ki so povezani s stranko. Ni izključeno, da se med Golobovimi ljudmi ne bo našlo kakšno gnilo jajce in poskrbelo za večjo afero. Spomnimo se le ministrice za izobraževanje v Cerarjevi vladi, Klavdije Markež, ki je zaradi plagiatorstva odstopila v pičlih šestih dneh po nastopu funkcije. Če bi Miro Cerar vedel za ta njen greh, je vsekakor ne bi zaposlil. Mislimo si lahko, za kaj vse ne ve Robert Golob.

Janez Janša mogoče niti ni tako zelo razočaran, da ne bo več predsednik vlade. Zdaj lahko čaka na napake nove vlade, medtem pa v svojem slogu napada in seje razdor.

Najprej mora Robert Golob sestaviti koalicijo, vzpostaviti se mora nova vlada, potem se bo treba zelo hitro lotiti vseh nakopičenih problemov. Da, država je na prvi videz v zelo dobrem stanju. Gospodarska rast je visoka, brezposelnost nizka, breme dolgov še ni preveliko. Toda, inflacija se krepi, gospodarska rast je posledica trošenja države, poceni posojil kmalu več ne bo, zunanji šoki bodo hudi. Težki časi zahtevajo težke odločitve, le te pa pogosto razjezijo ljudi. Medenih tednov utegne biti hitro konec. Iskreno upam, da čez štiri leta ne bomo zopet iskali novega rešitelja. Resnici na ljubo to namreč postaja silno utrujajoče.