Pred torkovo podražitvijo cen pogonskih goriv je danes na nekaterih bencinskih črpalkah zaradi povečanega povpraševanja zmanjkalo goriva. To se ni zgodilo prvič. Da bi si prihranili nekaj evrov, ali celo naredili večje zaloge, ljudje kupujejo več kot ponavadi. Ni seveda niti izključeno da trgovci z naftnimi derivati ne zavajajo, da goriva zmanjkuje, da bi ga potem lahko v torek prodali po višji ceni. Kdo bi vedel.
Vemo le to, da bo cena v torek višja in bo bolj primerljiva s tistimi pri naših sosedih, razen Madžarske.
Glavni razlog za dvig cen je, vsaj uradno, vojna v Ukrajini in napoved Evropske unije, da se bo odpovedala ruski nafti. Ob tem je treba vedeti, da cena nafte na svetovnih trgih res raste, vendar pa so očitno na delu tudi špekulanti, kar še slabša razmere.
Kakorkoli, pričakujemo lahko, da se spopad med kolektivnim zahodom in Rusijo še ne bo kmalu končal. Vojna v Ukrajini se utegne vleči še leta, a tudi po zaključku le te bodo napetosti ostale. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bomo v prihodnje za energente plačevali mnogo več kot smo v preteklosti. Seveda, Rusi bodo svojo nafto in plin preusmerili na druge trge in tiste države, ki bodo njihove energente kupovale po nižji ceni kot mi, bodo tudi gospodarsko bolj konkurenčne, kar bo še povečalo naše težave.
Če je bila nafta ob začetku epidemije koronavirusa skoraj zastonj, so danes cene visoke, redki pa se upajo napovedati, kaj se bo s cenami energentov dogajalo v prihodnje. Prvi večji šok bi lahko prišel že poleti, ko se začnejo počitnice in potovanja na počitniške destinacije. Fatih Birol, izvršni direktor mednarodne agencije za energijo, je v intervjuju za nemški časnik Der Spiegel dejal: »Ko se bo začela sezona počitnic v EU in ZDA, se bo povečalo povpraševanje. Takrat bi lahko prišlo do hudega pomanjkanja dizla, bencina in kerozina.«
Pomanjkanje pa se ne bo končalo s koncem turistične sezone.
Pomanjkanje goriv, o katerem govori predsednik IEA Birol, naj ne bi bilo zgolj začasno in vezano na turistično sezono, ampak naj bi se soočiti s krizo, kot je v svetu vladala v 70. in v začetku 80. let. Takrat so se pred bencinskimi črpalkami vile dolge vrste avtomobilov, uvedene so bile omejitve porabe in redukcije elektrike. Birol se boji, da bi bilo stanje lahko še hujše, saj se svet bori s pomanjkanjem nafte, zemeljskega plina in elektrike hkrati.
Slabo kaže. Cene energentov se bodo seveda prenesle na druga področja, v višje cene hrane recimo, ki so že tako pod udarom višjih cen umetnih gnojil in sankcij proti Rusiji, ki je velika izvoznica žit, medtem ko je Ukrajina kot zelo pomembna izvoznica sredi vojne in ji ne more dostaviti na svetovni trg.
A tu je še drug problem. Namreč, nič ne kaže, da bi se kdo resno pripravljal na krizo. Evropejci bi recimo morali že zdaj začeti ogromno vlagati v energetiko, v spremembo načina delovanja gospodarstva, da bi šele čez nekaj let lahko želi sadove. Nič ne kaže, da bi se to dogajalo. Po eni strani strašljiva neaktivnost, na drugi slabo zamišljen zeleni prehod. Vse to lahko krizo še poglobi in privede do hude politične nestabilnosti, da ne govorimo o trpljenju, ki bo zadelo ogromno Evropejcev, ki si pozimi več ne bodo mogli privoščiti, da bi ogrevali svoje domove in ki bodo morali še kako dobro premisliti, kaj bodo dali na mizo.
Jinov svet 