Od začetka ruske vojaške operacije v Ukrajini se po kolektivnem zahodu vrstijo pozivi, da je treba z gospodarskimi sankcijami rusko državo spraviti na kolena. Eden izmed elementov tega gospodarskega vojskovanja je odpoved ruskemu plinu in nafti, ki v ruski državni proračun prinašata ogromno denarja. Vodilni politiki, novinarji in razni aktivisti so zelo glasni glede tega. Hočejo, da se z Rusijo prekinejo vsi gospodarski stiki.

Kljub temu Rusija še vedno dobavlja plin in nafto in Evropejci oboje še vedno kupujemo. Ni sicer čisto jasno, zakaj ruska stran vztraja pri svojih pogodbah, čeprav je jasno, da s tem podpira evropsko gospodarstvo, je pa jasno, zakaj evropska stran kljub vsemu govorjenju plin in nafto še vedno uvaža. Preprosto ni alternative. Pri tem gre za prav neverjetno sprenevedanje. Kolektivni zahod sam napoveduje, da se bo odpovedal ruskim energentom, hkrati pa besni ob tem, da ruska stran zmanjšuje svoje dobave, ker evropske države nočejo uporabljati ruske valute. Kdo tukaj koga izsiljuje? Evropejci, ki hočejo obenem gospodarsko zadušiti Rusijo in zgraditi zid, ki bo onemogočal vsakršno trgovino, ali Rusi, ki še vedno izvažajo svoje energente? In mar ne bo Rusija, če bo v jeseni res uvedla embargo na izvoz, s tem le uresničila želje vseh tistih na zahodu, ki tako glasno zahtevajo prekinitev vse trgovine?

Res je težko vedeti, kdo je tu nor. Propagandisti, ki nas hkrati prepričujejo, da ruskega plina in nafte ne potrebujemo, a krivijo Rusijo, da nas s svojimi energenti izsiljujejo, ali mi vsi, ki dovoljujemo, da se takšno neumno igro sploh lahko gredo. No, ve se, kdo bo plačal ceno. Mi vsi. Politiki in novinarji bodo že zaščiteni pred najhujšimi posledicami gospodarske krize, ki prihaja zaradi pomanjkanja zemeljskega plina in visokih cen energentov.

Še hujše bo. Nič ne kaže, da bi se vojna v Ukrajini kmalu končala. Pričakujemo lahko, da se bo vlekla do konca tega leta in še dlje. Ruska stran zaradi sankcij pretirano ne trpi, na bojišču pa dosega počasen napredek. Ni v njihovem interesu, da bi se pogajali o miru, razen če bo ta dosežen pod njihovimi pogoji. Na drugi strani tudi ZDA Ukrajincem ne bodo dopustile, da kapitulirajo in bodo skupaj z zavezniki v to državo še naprej pošiljale orožje in strelivo. Ker bo vojna še trajala, se bodo gospodarski pritiski nadaljevali. Če se bo Evropa res odrekla ruskemu plinu in nafti, bo plačala visoko ceno. Enako bo, če bodo Rusi sami zaprli pipice. Že pozimi bo treba hudo varčevati, ljudje bodo zmrzovali, podjetja se bodo pod stroški sesedala. Opazovali bomo tedaj lahko prav bizarno propagandno akcijo. Vsega trpljenja bo kriva Rusija, čeprav se bodo uresničile želje vseh tistih, ki nočejo financirati ruske ‘agresije’ v Ukrajini. Seveda ne bodo priznali, da ljudem gre slabo zaradi njihovih nedomišljenih želja. S prstom bodo kazali na Putina in se jezili, ker jim večina ne bo več verjela.

Resnica je, da s trgovanjem z Rusijo ne financiramo ruskega vojaškega stroja. Ruska država in gospodarstvo imata na voljo vse resurse, da z lahkoto lahko vodita takšno omejeno vojno, kakršna se zdaj odvija v Ukrajini. V Rusiji pridelajo dovolj hrane, načrpajo dovolj nafte, izkopljejo dovolj premoga, imajo veliko industrijo. Še iz časov Sovjetske Zveze so jim ostale prav neverjetne zaloge orožja, streliva. Zadnje desetletje delajo na tem, da nadomeščajo zahodne izdelke s svojimi. Vse ne gre po načrtih, seveda, a hujših pretresov ni. Povrhu lahko še vedno trgujejo z večino sveta, Kitajska pa jim dobavlja vse tisto, česar jim kolektivni zahod noče. Seveda pa je zahodnemu rusofobu lažje verjeti, da Rusija ne more preživeti brez naprednega, civiliziranega, gospodarsko uspešnega zahodnega sveta. Šovinizem pač.

Politika kolektivnega zahoda proti Rusiji je prav neverjeten strel v lastno koleno. Priznam, včasih kar strmim nad vso to neumnostjo. Laži so eno. Pričakovano. Ko se velike sile spopadajo, izkoristijo vsako priložnost, da sovražnika prikažejo v čim slabši luči, da mu čim bolj škodujejo. Toda, vsa ta neumnost, ki se jo prikriva s slabo zasnovano propagando? To pa je že na neki drugi ravni.