Mesece so ukrajinske oblasti napovedovale svojo veliko ofenzivo proti Hersonu. V ta namen so celo zbirale velike sile, se hvalile z uspešnimi prodori, s katerimi so ukrajinski vojaki prevzeli to ali ono vas, vojske njihovih podpornikov na družabnih omrežjih pa so v napadih na most v Hersonu in posameznih uspešnih zadetkih ruskih skladišč videle znamenja ruskega vojaškega poloma.
Po vseh teh mesecih se ni zgodilo nič. Včeraj so ruske sile celo napredovale in zavzele vasico Blagodatne in se nekoliko približale Nikolajevu. Saj ne, da bi to napovedovalo večjo rusko ofenzivo, čeprav je na tem območju nekoliko več ruskih sil, ki so prav tako pričakovale ukrajinski napad. Zdi se namreč, da je vsa pozornost usmerjena v osvobajanje preostankov samorazglašene in s strani Moskve priznane Doneške republike. Tam boji potekajo na zelo dolgi fronti od predmestij Donecka, po liniji Bahmut-Seversk, vedno bolj pa tudi še naprej, v smeri Slavjanska.
Toda, Ukrajincem je sinoči vendarle uspelo doseči zmago. V Moskvi so v terorističnem napadu ubili še ne tridesetletno žensko. Ker gre za hčer znanega ruskega filozofa Aleksandra Dugina, zahodni mediji v tem ne vidijo kaj posebno napačnega, a bodimo pošteni, tega ne bi videli tudi v kakšnem drugem ukrajinskem grozodejstvu. O tem pozneje.
Dugin je pomemben ruski filozof, katerega moč in vpliv pa zahodni mediji neznansko poveličujejo, vse v skladu s svojim nepoznavanjem moderne ruske družbe. Dugin seveda ni kardinal za Putinovim prestolom, ki bi predsedniku prišepetoval, kaj in kako naj počne. Je ruski Žižek, le da se giblje v konservativnih vodah in nasprotuje globalnemu liberalizmu. Je vodilni ruski mislec na tem področju, kar pa ne pomeni, da ima močnejši vpliv na rusko oblast, kakor ga tudi Žižek nima na vladarje kolektivnega zahoda, tudi če se je v primeru vojne v Ukrajini postavil na stran ameriškega imperializma, kar mu bo seveda omogočilo, da se bo v prihodnje lahko pojavil v večjih zahodnih medijih, je pa bržkone dolgoročno zakockal simpatije bolj progresivnih alternativnih sil.
Kakorkoli, ni večje potrebe razlagati, kako je do terorističnega napada prišlo. Cilj je očitno bil Dugin sam, ki se je vračal z nekega tradicionalnega srečanja izven Moskve, a je v zadnjem trenutku vzel drugo vozilo, njegova hčer pa tisto, ki je bilo namenjeno njemu in s tem tudi smrt. Ukrajinci so seveda veseli nad to zmago, še eno v seriji povsem nesmiselnih zločinov, ki jim na frontah ne bodo koristili. Podobno nesmiselno so zadnje čase obstreljevali Doneck z majhnimi bombicami velikosti dlani, priročno pobarvanimi zeleno in namenjenimi temu, da kakšnemu otroku odtrgajo nogo in uničijo življenje. Ruskih tankov s tem ne moreš zaustaviti. Da, takšen teror se gre ukrajinska država. Še hujše, obstreljujejo celo jedrsko elektrarno v Zaporožju in pol časa trdijo, da to počnejo Rusi sami, ki imajo tam vojake, ali pa se hvalijo, da ne bodo nehali streljati vse dokler Rusi elektrarne ne zapustijo. Ne brigajo jih morebitne posledice obstreljevanja, hočejo elektriko iz elektrarne, elektriko, ki jo nameravajo izvažati v vedno bolj energetsko sestradano Evropo. Rusi namreč elektrarno želijo priključiti na svoje omrežje in bodo to tudi storili.
Prvega septembra bo 18 let od tragedije v Beslanu. Dovolj sem star in spomin me še ni zapustil, zato lahko primerjam odzive zahodnih medijev in politike na zločine čečenskih teroristov in na zločine ukrajinske države in teroristov. V obeh primerih je bilo dovolj nagnusne privoščljivosti, da se mora normalen človek preprosto odvrniti od takšnega nelepega spektakla. V čečenski vojni so zahodni politiki in mediji jasno da za vse krivili rusko oblast, zdaj počnejo enako. Čečene so malodane predstavljali kot plemenite divjake, ki se borijo proti zločinskemu ruskemu imperiju, zdaj pa še tega divjaštva niso več sposobni prepoznati in moderno, skorumpirano, skrajno nacionalistično, nedemokratično Ukrajino predstavljajo za plemeniti branik svobode in demokracije in ‘našega’ načina življenja. Saj veste, ‘naš’ način življenja so očitno po novem prepovedi opozicijskih medijev, političnih strank, zatiranje ljudi, ki govorijo nepravi jezik in čaščenje nacističnih sodelavcev iz časa druge svetovne vojne.
Tako po novem podpiramo teroriste, kajti napad na Dugina, ki je vzel življenje njegovi hčerki, ni nič drugega kot terorizem. Če kdo to podpira, potem se naj ne zgraža nad napadom na iranskega pisatelja Salmana Rushdieja, ki se je zgodil pred dnevi in potem naj vzame v zakup tudi kakšen prihodnji napad na kakšnega zahodnega filozofa ali novinarja.
A motim se. Podpora terorizmu ni od včeraj. Že v Siriji so ZDA in zavezniki podpirali skrajne islamistične organizacije, teroristične skupine, ki so jih še malo poprej imeli za sovražnike. Orožje so pošiljali preimenovani Al Kaidi, tisti bin Ladnovi zločinski tolpi, ki je izvedla teroristični napad enajstega septembra. In potem, mar podpora upornikom proti sovjetskim zasedbenim silam v Afganistanu v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ni tlakovala poti vzponu prav te Al Kaide?
Nič novega ni pod soncem.
Ukrajina vojno izgublja, tudi če Rusija po neki čudni logiki tako imenovano posebno operacijo vodi s sila majhnimi vojaškimi silami. Prav zaradi tega se fronta tako počasi premika, a premika se in to skoraj vedno v rusko korist. Ukrajinci pač niso sposobni napredovati, ne glede na vse orožje, ki ga jim pošiljajo zahodne države. Tega orožja je zadnje čase vedno manj, ker so skladišča pač prazna in ni mogoče kar tako od danes na jutri zagnati proizvodnje in ga nadomestiti. Kdaj bo prišlo do poraza je težko napovedovati, a jasno je vsaj to, da se Kijev Krima, Luganska, Donecka in celotnega kopenskega mostu do Krima od Mariupolja do Hersona ne bo več polastil, da za kaj takšnega nima nobenih možnosti.
Kaj torej preostane? Posamezni medijsko odmevni napadi, jezno opletanje z repom po civilnem prebivalstvu na območjih, ki jih nadzorujejo ruske vojske, izsiljevanje z napadi na jedrsko elektrarno. Pričakujemo lahko ‘velik uspeh’, ko bodo bombardirali krimski most, mogoče še kakšno sabotažo, atentat, bombni napad na podzemni železnici, jemanje talcev v kakšnem mestecu za Uralom in tako dalje. Vse to seveda ne bo prineslo zmage v vojni, a ob vseh skrajno nacionalistični propagadni ukrajinskih oblasti in medijev proti ruskim ‘orkom’ in ‘koloradskim hroščem’ bo ob novih in novih zahodnih sankcijah moralo zadostovati. Ker Rusija skoraj zagotovo ne bo zavzela celotne Ukrajine, saj takšnega namena glede na majhne sile, ki jih uporablja, niti ne kaže, bodo v Kijevu, ali v Lvovu na koncu itak razglasili zmago, v zahodnih prestolnicah pa tudi. Tudi, če bo Rusija v bistvu dosegla vse, kar bo hotela.
Kako bodo ukrajinske zločine opravičevali? S tem, da Rusi ‘jedo ukrajinske otroke’. Karikiram, a rusofobna propaganda je tako zasičena z neverjetnimi obtožbami o ruskih zločinih, da nič več ni izključeno. Navsezadnje so ukrajinski propagandisti ruske oblasti celo obtožili, da kradejo ukrajinske otroke, potem ko so ti evakuirali ruski naraščaj iz Luganške in Doneške ljudske republike, da bi jih obvarovali ukrajinskega obstreljevanja.
Jinov svet 