Predstavniki Inštituta so v Državni zbor vložili predloga sprememb dveh zakonov, ki bi naj omogočila brezplačno malico v osnovnih šolah, kar bi po njihovem mnenju moralo biti del brezplačnega šolanja. Po državi bodo podpise podpore zbirali v okviru akcije Za otroke gre.

Tako so zapisali na svoji Facebook strani:

1. Skladno z zakonodajo mora biti osnovna šola brezplačna, a ima v praksi za starše otrok veliko prikritih stroškov. Pri tem so šolska kosila tista, k v tem kontekstu pomenijo najvišji strošek.

2. Subvencijo kosil, ki jo država za najrevnejše sicer zagotavlja, prejme vsako leto manj otrok. To je problem, ker je v zadnjih letih ne prejmejo niti vsi otroci iz družin, ki so pod pragom revščine. Med gospodinjstvi, ki izpolnjujejo standard za subvencijo, in gospodinjstvi, ki ga ne, tako ni nujno kakršnekoli bistvene razlike v dohodku, dovolj je, da mejo za subvencijo presežejo za 1 cent. To kaže, da arbitrarna meja povzroča krivice, da brez možnosti subvencije ostanejo tudi tisti, ki ne bi smeli, in tega si v tem času, ko se zaostrujejo socialni problemi, ne smemo dovoliti.

3. Za družine z otroki so se življenjski stroški v času »draginje« najbolj povečali in največji strošek, ki ga imajo starši v povezavi s šoloobveznimi otroki, so ravno kosila. Kosila, ki so se že dražila (približno 10 %), in se, kot napovedujejo šole same, tudi še bodo dražila.

4. Z revščino so povezane stigme. Stigme, ki jih tisti, ki jih imamo, morda niti ne reflektiramo, niti ne razumemo. Pričevanja iz prakse pa pričajo o tem, da nekateri svojih otrok ne vpišejo v podaljšano bivanje, da se ne vidi, da jim ne morejo zagotoviti kosila. Ne znajo izpolniti obrazcev za subvencijo. Ne vedo, da jim pripada. Se bojijo, da bodo o njihovi subvenciji in revščini izvedeli drugi. Pomembno je ustaviti razlikovanje med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo.

5. K zagotovitvi brezplačnih šolskih kosil se je trenutna vlada zavezala tudi s koalicijsko pogodbo. Mi pa se sprašujemo, zakaj bi zahtevali manj, kot si želijo za ljudi storiti politiki.

Kot poroča RTV Slovenija, v Inštitutu predlagajo, da bi do malice bili upravičeni vsi, ne glede na višino plače staršev.

V inštitutu so po besedah direktorice Nike Kovač razmišljali, ali bi uvedbo brezplačnih kosil predlagali zgolj za otroke iz socialno ogroženih družin ali jih vzpostavili kot pravico za vse. Odločili so se za drugo možnost. “Ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih – ta pripadajo vsem, ne glede na višino plače,” je dejala.

S tem se močno strinjam. Namreč, na tak način družba izraža svojo solidarnost in nikogar ne pušča za seboj, mu daje občutek, da ni del sistema in da kot takšen nekaj izgublja, medtem ko drugi pridobivajo. Odpadejo tudi tragikomični zapleti, ko nekateri za nekaj evrov presegajo omejitve in zaradi tega niso deležni malice. Seveda, odpade tudi nekaj birokracije, potrebne za preračunavanje, kdo je do česa upravičen.

V okviru kampanje bi naj podpise začeli zbirati že septembra, za obravnavo predloga v DZ pa potrebujejo 5000 podpisov. Glede na to, da gre za vprašanje, ki presega ideološke delitve v tej državi, bi morebiti bilo mogoče sestaviti neko koalicijo civilne družbe in politike, ki bi se zavzemala za napredek na tem področju.