Na vrhuncu protestov v Venezueli so mediji razmere v tej z nafto bogati državi predstavljali kot spopad skorumpirane in nesposobne vlade z množicami navadnih državljanov, ki so se odločili, da je končno prišel čas za zamenjavo režima. Zgodba je bila pravljična. Pošteno in miroljubno ljudstvo je moralo trpeti pod udarci nasilne policije in njegovemu pravemu izbrancu Juanu Guaidoju tiranski Maduro ni pustil na oblast. In so zahodne države uvajale sankcije in mediji poročali o tem, da se režimu majejo tla pod nogami. Zdaj zdaj bo nastopila doba svobode.
Pa ni.
V Venezueli je namreč bilo malo drugače kot so poročali zahodni mediji. Da, na ulicah in trgih so se zbirale množice, a tam so bile še druge množice, druga polovica prebivalstva, ki je podpirala svojo vlado. Policija in vojska sta bili polni ljudi iz te druge Venezuele in jasno je bilo, da državnega prevrata tako enostavno ne bo mogoče izvesti. A mediji so še naprej trobili svoje. Vso pozornost so posvečali enim, medtem ko so druge delali nevidne. Molčali so tudi o nasilju, ki so ga protivladni protestniki izvajali. Lahko bi jim pokvarilo sliko o miroljubni opoziciji.
Venezuela, Rusija, Hong Kong, Iran, povsod je propaganda enaka. Režim proti miroljubnemu ljudstvu. Zanimivo, da z enakimi vatli ne presojajo protestov po Evropi, ko militarizirana policija razbija shode tistih, ki se ne strinjajo s to ali ono politiko. Nihče ne bo rekel, da je Macronov režim v Franciji ogrožen, da nima legitimnosti, nihče ne bo uvajal sankcij, čeprav tega, kar počne francoska policija, recimo v Rusiji ne boste nikoli videli. Imeli boste le zgodbe o tem, kako ljudje izginjajo, dokazov pa nobenih. V Franciji je medtem dovolj podatkov o vseh ranah, ki jih je policija zadala svojim žrtvam.
Zdaj smo deležni poročanja o protestih v Iranu. Tukaj ni pomembno, kaj si mislite o vladajočem režimu v islamski republiki in o upravičenosti zahtev žensk, da se oblačijo tako kakor se same odločijo. Ne, najprej si moramo razjasniti, ali nam o tem, kar se tam dogaja, naši mediji govorijo resnico in hitro lahko ugotovimo, da ne. To je predstava o izoliranem režimu, ki svoje tolpe pošilja nad miroljubne ženske, ki samo mirno protestirajo po ulicah in trgih. Pač, ženska je pokazala svoje lase in verski fanatiki so jo zaradi tega na smrt pretepli. Ali, v neki šoli so vzklikali gesla za svobodo in verski fanatiki so tja vdrli in pobili nekaj ljudi. Pravljica pač, namenjena temu, da čim bolj razburi publiko.
Stvari nikoli niso tako preproste. So tisti, ki protestirajo in tisti, ki oblasti podpirajo. So mirni protestniki in so nasilneži, ki želijo razmere zaostriti in izvesti nasilen prevrat. So tudi teroristi. V mestu Shiraz je Islamska država izvedla teroristični napad in ubila 15 ljudi. Da, vladne sile pretepajo in tudi ubijajo protestnike, a tudi protestniki napadajo vladne stavbe, pretepajo podpornike oblasti in pobijajo pripadnike varnostnih sil. Iran je razdeljen. Težko je oceniti, kdo uživa več podpore, a da jo uživa tudi vlada, je jasno. Zakaj tega potem naši mediji ne izpostavijo?
V vsaki državi deluje propagandni aparat in ljudi dresira, da zaupajo svojim oblastem in podpirajo njihove odločitve, ko gre za odnose z drugimi državami. V primeru Irana je zopet tako. Pri tem ni pomembna resnica, pomembno je ustvarjanje javnega mnenja. Zdaj in tu. Seveda potem resničnost vse te novinarje in strokovnjake pogosto postavi na laž in v Iranu jih bo skoraj zagotovo, ko se bodo protesti polegli, oblasti pa bodo še vedno trdno v sedlu, a odgovarjal za to ne bo nihče. Saj tudi vsi tisti pametni novinarji, ki so vedeli, da so Lukašenku v Belorusiji in Maduru v Venezueli šteti dnevi, še vedno opravljajo svoje delo. Preprosto, niso plačani, da vam povedo resnico, plačani so, da ustvarjajo javno mnenje.
Pravi problem je seveda drugje. Ko začnejo vladajoče elite verjeti v svojo propagando, lahko strašno napačno ocenijo realno stanje in naredijo velike napake. To zdaj vedno bolj vidimo v Ukrajini, ko postaja očitno, da ne bo nič s z ruskim propadom. Sankcije pač bolj prizadanejo zahod kot Rusijo in ruska država ne kaže nobenih znakov upehanosti v svoji vojaški operaciji, medtem ko na kolektivnem zahodu že (bolj tiho) zvonijo alarmi, ker se skladišča orožja praznijo, vojaška industrija pa je bila v preteklih letih zapostavljena in preprosto ne more od danes na jutri poizvesti dovolj orožja. Resnica je pomembna, četudi nam včasih ne ustreza. Politika bi se tega morala zavedati, v demokraciji pa bi jo morali zahtevati tudi povprečni ljudje.
Jinov svet 