Zanimivo, kako se večina medijev ogiba pravih vzrokov energetske krize, nesmiselnih gospodarskih sankcij proti Rusiji. Če se Evropejci ne bi odrekali ruski nafti in plinu, cene ne bi letele v nebo in evropsko gospodarstvo bi nemoteno raslo naprej. Po drugi strani ruska država zaradi sankcij ni nič manj sposobna proizvajati vedno več orožja in plačevati svoje vojske na bojišču, saj streliva ali tankov pač ne kupuje ne mednarodnem trgu.
Posledice nespametne politike so predvidljive. Ker se Evropejci odrekamo ruskim resursom, moramo le te nadomestiti drugod, posledično pa se cene višajo. Američani nam plin z veseljem prodajajo, a ta je mnogo dražji kot je prej bil ruski. Še slabše, ruske energente še naprej uvažamo, le da ne več neposredno in pri tem služijo posredniki, ki nam svoje usluge dodatno zaračunavajo. Ker je temu tako, evropska industrija postaja vedno manj konkurenčna. Da lahko funkcionira, mora plačevati vedno več in njeni izdelki so vedno dražji, to pa odpira vrata Američanom, Kitajcem in drugim.
Kakor druge evropske vlade, se tudi slovenska bori proti posledicam krize. Na žalost je tako, da še vedno ni enotnega evropskega odziva in vedno bolj kaže, da bodo na koncu posamezne države naredile vse, da najprej zaščitijo svoje gospodarstvo. Slovenija bo tako v sistem vrgla 1,2 milijarde evrov.
Poleg subvencioniranja cen elektrike, plina in pare vladni zakonski predlog predvideva še shemi za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo za ohranjanje delovnih mest v primeru resnih težav z energetsko oskrbo ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ukrepi so ocenjeni na 1,2 milijarde evrov, od tega 850 milijonov evrov za subvencije elektrike in plina, 100 milijonov za shemi za ohranjanje delovnih mest, 200 milijonov pa za ohranjanje likvidnosti
Gospodarstveniki niso najbolj zadovoljni. Upravičeno. Najbolj jih boli to, da je zanje cena energija višja kot pri konkurenci in si želijo cenovne kapice. Da je tako kot je, je tudi posledica tržih mehanizmov. Svojo elektriko smo prej poceni prodali tujcem, zdaj pa jo drago kupujemo na tržišču. Vsekakor je res, tako kot pravi poslanec Levice Miha Kordiš, da je treba temu narediti konec.
Kdo ve, mogoče bo vso energetiko v državah EU treba na koncu nacionalizirati in iz skupnega centra določati, kdo bo lahko koliko porabil in za kakšno ceno. Drugače se nam lahko zgodi podobno kot v prvih dneh krize s Covidom-19, da se bodo posamezne države trgale za energente, kakor so se tedaj za zaščitno opremo.
Tega vsega seveda ne bi bilo, če bi evropska politika bila racionalna in ne bi silila v spopad z Rusijo, ki je v korist edino ZDA. Da, dodati je treba še, da je v preteklih desetletjih bilo veliko napak, saj se je v imenu zelenega prehoda naredilo ogromno škode, tako da smo Evropejci zdaj odvisni od zunanjih virov bolj kot je tega treba. Zavoljo svoje trme bomo v prihodnje pač povsem odvisni od Američanov, ki bodo odločali kako in kam. Z našo neodvisnostjo je konec, če nas Washington lahko od danes na jutri odreže od dostopa do potrebnih surovin.
Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih. Odvisno kakšna bo zima, a tudi od tega, koliko ruskih energentov se bo kljub sankcijam izmuznilo v države EU in kako se bodo evropske države borile s krizo. Mogoče jo bomo odnesli brez večjih posledic, z nekoliko višjo inflacijo, višjo brezposelnostjo in nižjo gospodarsko rastjo, lahko tudi, da se bodo deli gospodarstva preprosto ustavili in bodo nekatere države celo deležne kratkotrajnih redukcij. Čas bo pokazal. Jasno pa je to, da mediji in politiki ne bodo nikoli priznali poraza v tem gospodarskem spopadu z Rusijo. Ali bodo terorizirali prebivalstvo, naj ne zahteva višjih plač in sprememb politike do Rusije, ker da to gre na roke Putinu, ali pa bodo vse preusmerili v notranjepolitične boje, češ, politični nasprotnik, ki je na oblasti, je kriv za slabo stanje.
Jinov svet 